Duhovna skupnost Oriš - energij narave

Živimo z vrednotami

Ste v stiski? Vas mučijo vprašanja, na katera si ne znate odgovoriti?
Na religiozno neobremenjen način vam bomo skušali pomagati z nasvetom, kako doseči boljše počutje, boljše življenje.

Pišite nam >>>

 

Predavanje Baba Kinga v Grobljah, 21. marca 2008

Tema nocojšnjega predavanja je pakt, zaobljuba, nekaj kar imajo ljudje skupnega in si obljubijo. Hkrati bi se radi dotaknili možnih zlorab energije. To je v bistvu zelo resna in zelo težka tema. Pakt pomeni zaobljubo in hkrati pomeni avtoriteto. To kaj je pakt razumemo le, če zares razumemo koncept obljube.

KAJ POMENI PAKT – SPORAZUM

Preden se bo globlje dotaknil te teme, nam bo povedal zgodbico. Pred nekaj dnevi je bil na kliniki in medtem,

ko je čakal na recepciji, je bila tam tudi neka gospa, ki je pripeljala svojo mater na zdravljenje. Med čakanjem na sprejem svoje matere na zdravljenje v bolnišnico, je razlagala vse svoje življenje. Baba King izhaja iz kulture molka, kjer poslušamo dvakrat več, kot govorimo. Ta gospa pa je v manj kot petnajstih minutah v tisti recepciji, uspela povedati vse probleme svojega moža, vse kaj rada je, vse svoje šibke točke, svoje kvalitete, svojo zlobo in svojo dobroto. V manj kot petnajstih minutah je praktično nehote izvedel vse o njej. Ko je odhajala, je rekel uslužbenki na recepciji: „Joj, kako ste uboga. Jaz ne bi želel biti na vašem mestu, ker ljudje pridejo na kliniko, se najprej ustavijo pri vas in tam odložijo vse, kar imajo na svojem umu.ˮ

 

 

Poglejmo negativno plat tega. Ta gospa ni zmogla niti toliko dostojnosti, da bi si izbrala občinstvo.
Kakšna bi bila ta povezava med tem dogodkom in med konceptom pakta?

 

Pakt – sporazum je neke vrste bistvo našega življenja.
Pakt pomeni sporazum med tistimi, ki so povezani z nami.
Predstavlja moč našega govora in je način na katerega nas bodo ljudje obravnavali.

 

Razmišljal je, če ima nekdo svoje življenje odprto kot knjiga, potem nima ta oseba nobene skrivnostnosti in nobene intimnosti, nobene zasebnosti. Če to ne obstaja v življenju nekoga, potem tudi vrednote ne obstajajo. Imeti moramo najprej pakt sami s seboj, da znamo zapečatiti svoje osebne informacije, tisto kar se tiče samo nas in da smo mi tisti, ki odločamo, za koga sploh želimo, da ve karkoli o našem življenju.
S tem, ko je gospa razgalila vso svojo privatnost v petnajstih minutah, on iskreno prizna, da si je mislil, da je zmešana, zato ker on nima nobene pogodbe z njo, da bi moral poslušati, kaj se dogaja v njenem življenju, ampak na svojo smolo, ker ni gluh, jo je moral poslušati ali vsaj slišati njen glas.

Temu pravimo KUŽNOST BESED, da nas tisto, kar izrečemo, notranje izprazni.

To je prva stvar, o kateri bi lahko rekli zloraba ali napačna uporaba pakta, tistega, ki naj bi ga imeli sami s seboj.

Poleg svojih iniciacij in svojega prepričanja ima Baba King svoj oseben pakt s svojim življenjem, vrednote, ki se tičejo izključno njegovega življenja. Ko izbiramo, s kom bomo podelili informacije o sebi, je pomembna selektivnost.

PREDSTAVITEV PAKTA V SMISLU PAKTA Z INICIACIJO

Najprej moramo razumeti koncept zrelosti.

Vsi tukaj smo več ali manj zreli. Nekaj otrok je tukaj, od katerih se to še ne pričakuje, v večini pa je današnja publika zrela.
Vsi odrasli v tej dvorani, kako bi odgovorili na vprašanje, če vas kdo vpraša ali ste zreli? Kakšen bi bil odgovor? Zakaj da in zakaj ne?
Ta tema ni zanimiva samo za ljudi, ki so iniciirani in želijo o paktih vedeti več. Zanimiva je za vsakega posameznika.
Preden se odločimo, kakšen je naš odgovor, ali da ali ne, poglejmo najprej koncept zrelosti.
Večina nas, ki sedimo sedaj v tej dvorani, smo fizično dozoreli.
Vsi smo fizično gledano, fizično zreli, ker imamo določena leta. To je le eden od konceptov zrelosti.
Čustveno gledano nas večina ni zrelih.
TO JE TISTO, KAR NAM USTVARJA VOJNO V NAŠEM ŽIVLJENJU IN TEŽAVE V NAŠEM ŽIVLJENJU.

V filozofiji Jorub (ta filozofija temelji na divinaciji in iniciaciji) se smatra, da so osebe, ki gredo skozi proces iniciacije, zrele osebe, tistih, ki pa še niso šle skozi ta proces, se ne smatra za zrele osebe. Imajo nek čas, ki določa kdaj je čas dozorelosti.

Anatomsko gledano smo zreli. Dejstvo je, da ta zrelost ne zadošča, zato da bi nas smatrali kot odrasle. Smo v poznih tridesetih, zgodnjih štiridesetih in naj bi bili zreli. Ni nujno, da smo pri teh letih zreli. Leta nam na žalost ne prinesejo zrelosti.

Če se odločimo iti na iniciacijo, potem se določeni koncepti prelomijo, določene stvari padejo. Na ta način se nam poleg anatomske zrelosti odpre še nek drug pogled in nam omogoči, da prestavimo svoj pogled zrelosti na višjo stopnjo.
Dosežemo določene kvalitete, kot je na primer modrost, da imamo boljšo percepcijo, zaznavo, da smo bolj intuitivni.
Te kvalitete, ki jih dosežemo oz. pridobimo z iniciacijo, nam prinesejo našo osebno rast. Omogočijo nam, da se rodimo znova in hitreje odrastemo in dozorimo. Če pogledamo realno, da zrelosti žal ne prinesejo leta, potem moramo razmisliti, če niso leta tista, ki prinesejo večjo zrelost, katere so možne alternative, ki jo prinesejo.

Večina ljudi tukaj se zaveda, da je pomembno, da ima kontrolo nad svojim življenjem. Imeti moramo kontrolo nad svojim življenjem, drugače nekaj ni v redu z nami. Ne glede na to ali smo depresivni ali ne, le če imamo kontrolo nad svojim življenjem, takrat lahko branimo svoj prostor in čas.

Pridobiti večjo kontrolo nad svojim življenjem – za to lahko posvojimo nek določen proces, da bomo prišli do tega. Večina tega procesa se izvede med samo iniciacijo.

Iniciacija se vedno izvaja v dveh nivojih:

  • Prvi je nivo vsiljevanja. Vsaka iniciacija je vsiljevanje energije v življenje nekoga.
  • Drugi nivo je nivo samoiniciacije. To je nivo, ko reiniciiramo svoje življenje.


Zato je seveda pomembno študirati koncept pakta. Vsi živimo v družbi, kjer vse bazira na obljubi. Ko je nekdo iniciiran, doda vse te kvalitete v svoje življenje. Po sami iniciaciji potrebuje samodisciplino, da bo razvil vse svoje osebnostne kvalitete na podlagi energije, ki jo poseduje.
Na srečo tisti, ki smo pripadniki filozofije oriš, PREVZEMAMO POPOLNO IN ABSOLUTNO ODGOVORNOST ZA SVOJE ŽIVLJENJE.
Če sem prepričan, da sem jaz tisti, ki je odgovoren za moje življenje, potem bodo moja prizadevanja za to, da bi imel večjo kvaliteto življenja toliko večja.
Ko gremo na iniciacijo, imamo zraven nek komplementaren proces, kjer se v bistvu naučimo, da iniciacija sama ne zadošča za boljše življenje. Odgovornost, da bi imeli boljše življenje, je v tem, da si bomo ustvarili nove tendence v svojem življenju.

Vzamemo za primer, da gre nekdo na Ifa iniciacijo:
Sama Ifa iniciacija ima 564 postopkov. Ena od pesmi poje o tem, da sedaj, ko si iniciiran, je tvoja dolžnost, da iniciiraš sebe. Pesem simbolično govori, da če ne znaš plavati, ne skači v reko, ker te nobena iniciacija ne bo obvarovala pred izgubo življenja. To seveda pomeni, da je občutek za odgovornost pri nas zelo visok. Odgovorni smo za svoje življenje, zato moramo uporabiti vse vire (vse resurse), ki jih imamo, da nam bodo pomagali v življenju, naša zdrava pamet, naš razum, naša modrost, naše izkušnje, naše znanje, naša sposobnost razumevanja in na tak način lahko izboljšamo svojo kvaliteto življenja, ker če mi ne razumemo svojega življenja, če nimamo kontrole nad njim, potem za nas noben koncept pakta ne velja.

PAKT JE TUDI STVAR MORALE. Oriša filozofija ni filozofija, kjer bi pridigali o morali. Mnogo bolj nas zanima kvaliteta posameznikovega življenja. Kako boste to imenovali in kakšno etiketo boste temu nalepili, je vaša stvar. Mi temu ne moremo reči morala, ker je že sama osnova takšna, da nikogar ne obsojamo za nič, kar je naredil. On že ve zase. V naši filozofiji imamo veliko prednost in to je, da ni pekla in ni greha. Imamo pa lahko dobro življenje tukaj in sedaj. Odvisno od naše osebne izbire.
Po inicijaciji, ko so nam vsilili v naš ori več življenja, več kvalitete življenja, si moramo ustvariti pogoje, da smo zvesti, da smo koristni. Ne glede na to, del kakršnekoli skupine v družbi smo, vedno obstajajo določena socialna pravila in v vsaki družbi ali združbi morajo ta pravila upoštevati več ali manj vsi posamezniki, ki želijo pripadati tej družbi. Kjerkoli smo, obstaja neke vrste pakt.
V tem trenutku imamo vsi, ki sedimo tukaj pakt. Pakt tišine. Pakt tega, da vi molčite in midva govoriva. To je neke vrste pakt. To vam sploh ni bilo treba posebej govoriti. Logično je bilo, da bo tako. Logično je, da vi ne govorite, če ste prišli poslušati. To je pakt zdrave pameti, zdrave logike. Tega ni bilo treba pisati zunaj na vrata. Vsi vedo, da če želijo slišati predavatelja, morajo biti tiho. To izhaja iz naše zdrave pameti. To ni neke vrste vsiljen pakt. To je naraven, svoboden pakt. Take vrste pakt temelji na zdravi pameti, na razumu, zato da ta skupina preživi približno dve uri skupaj.

Potem imamo druge bolj ekspresivne pakte – sporazume. Običajni so v poslu, pri pogajanjih in tudi če vodimo diskusijo, to so taki, da s tistim, kar povemo, izražamo resnico. Take vrste sporazum običajno temelji na zasebnosti. V zgodbi o gospe, ki je pripeljala mamo v bolnišnico, pade mimo tega pakta. Ta gospa dobesedno ni uspela obdržati pakta s svojim življenjem, ker ni bila selektivna v zvezi s tem, s kom želi podeliti zgodbo svojega življenja. Zgodbo svojega življenja je pripovedovala ljudem, ki so se že medtem ali po tem dogodku norčevali iz nje. To osebi vzame vitalno energijo. Ko smo iniciirani, se za nas predpostavlja, da bomo ne le anatomsko zreli, temveč da bomo imeli duhovno zrelost, ki nam bo dala pogoje, prevzeti kontrolo nad svojim življenjem.

Da se vrne nazaj na ta naš naravni pakt (vi molčite – midva govoriva) in na pakt sporazuma. Pri teh sporazumih običajno prisežemo ali podpišemo, da bomo obdržali določen nivo zaupnosti v zvezi z nečim. To se v jorubskem jeziku imenuje ibura ali imule.

IBURA ali IMULE – beseda za pakt.
Takšne vrste pakt je resen in vsebuje določene posledice, če ga ne upoštevamo. Zelo zanimivo je, da je pri mnogih različnih iniciacijah vpleten pakt. Zakaj? Dejstvo je, da če v življenju ne bi sprejemali takšnih sporazumov, če ne bi bilo paktov v življenju, potem nič ne bi delovalo. Tisto malo zaupanja, kolikor ga uspemo imeti v ljudi okoli sebe, temelji predvsem na paktu, ki ga imamo s temi ljudmi. Mogoče to ni nekaj velikega, nekaj vidnega vsakomur, ampak pakt vedno obstaja, drugače ne bi imeli prijateljstva ali pogovorov, pogajanj z nikomer.
V pogovornem jeziku mnogokrat rečemo: „Ne! On je moj prijatelj in česa takega mi ne bi naredil.ˮ Baziramo na paktu med menoj in njim. On mi česa takega ne bi naredil. Tudi to je pakt zdrave pameti, ki v osnovi temelji na spiritualni zrelosti. Večina ljudi (včasih celo prizna), da nima tovrstne zrelosti.
Baba King nam postavlja vprašanje, koliko ljudi poznamo v življenju, za katere bi lahko rekli, da jim lahko zaupamo vse skrivnosti svojega življenja in da smo prepričani, da te osebe ne bi tega povedale nikoli nikomur v svojem življenju?

Koliko prijateljev je v stanju obdržati skrivnost? Ljudje pogosto pozabimo, da imamo ena usta in dve ušesi. To pomeni, da bi govorili pol manj, kot poslušali. Ljudi mnogo bolj zanima življenje drugih ljudi, kot njihovo lastno.
Prava vrednost tega, da govorimo o paktu nocoj, je v tem, da se ljudje začnejo zanimati mnogo bolj za svoje lastno življenje kot za življenje drugih.

Če mi povemo neko skrivnost svojemu prijatelju in rečemo, naj ne pove tega nikomur, se moramo ob tem zanesti na čustveno in spiritualno zrelost te osebe, da ne bo on takoj za naslednjimi vrati rekel: „Ej, Baba King mi je rekel to in to! Samo ne povej naprej.ˮ In tako gre zgodba naprej. Potem pride do točke, ko bo v ciklusu že preveč ljudi, da bi se spomnili, kdo je že bil tisti, ki je povedal naprej na začetku.

To je tisto, čemur pravimo OKUŽBA Z BESEDAMI.
Tovrstno opravljanje nam jemlje vitalnost.


Naše besede, naši stavki so lahko konstruktivni ali destruktivni.
Lahko nam izpraznijo nivo energije ali nam ga napolnijo. Naj bi bilo tako, da tisti, ki so iniciirani, so mnogo bolj odgovorni pri ohranjanju skrivnosti drugih ljudi.

Kakšen je pomen skrivnosti?
Čemu služijo skrivnosti?

Skrivnost je v bistvu nekaj, kar ima vrednost le tistim, ki jo poznajo in tistih, ki se jih tiče in jo popolnoma razvrednotimo, če izgubi svoje bistvo. Skrivnost je v bistvu dodana vrednost k nečemu. Če tisto ohrani skrivnost, ima vrednost, sicer jo izgubi.
Zakaj skrivnost? Skrivnost je res pomembna le tistim, ki so vanjo vpleteni, ki se jih tiče. V bistvu je pomen skrivnosti prav ta skrivnostnost, ki naj nas ne bi zanimala, ker za nas nima pomena. Zanimiva je samo za ozek krog ljudi, ki so vanjo vpleteni. Ohranjanje skrivnostnosti temelji na zaupanju, na lojalnosti, odgovornosti. Da bi dosegli te kvalitete imamo iniciacije, ki nam prinesejo čustveno in spiritualno zrelost. Kot odrasli si moramo razviti to kvaliteto, ker verjamemo, da nam socialno gledano, vse od otroštva naprej, naša družina daje izobrazbo. Pošljejo nas v šolo, na fakulteto, z namenom da nas učitelji izobrazijo. V današnji dobi na žalost v večini primerov starši večinoma ne izobražujejo svojih otrok, temveč imajo to poslanstvo učitelji, zato mnogi ljudje odrastejo v odraslo osebo, ne da bi imeli razvite vrednote v življenju. Potem pridejo do tiste anatomske zrelosti, ki je pač delo narave in poteka avtomatsko. Če imamo tri obroke dnevno, ni težko doseči anatomske zrelosti.
Doseči čustveno zrelost je mnogo težje, ker je odvisna od tega, koliko so čustveno razviti naši starši in kakšne vrednote bodo vsadili v naše mlade možgane.

Referenca – zgled, ki ga imamo v naših starših. Koliko staršev ima vse to v svojem umu, ko vzgaja svoje otroke in medtem ko jim daje dediščino. Običajno imajo že starši dovolj svojih lastnih frustracij, s katerimi se ukvarjajo. Včasih pa so ljudje vzgojeni na avtomatskem pilotu. Nobenih navodil, nobenih primerjalnih referenc v smislu: poglej, kako jaz delam in ti stori enako, in potem so ti mladci in mladenke prepuščeni svoji lastni sreči. Ko odrastejo, so pred velikim izzivom v svojem življenju, ker jih bo družba začela zavračati, če ne bodo imeli določenih kvalitet.

Poglejmo primer: Ali želite imeti prijatelja, ki je velik opravljivec?
Ali se kdo hvali s tem: „Moj prijatelj je najboljši opravljivec!ˮ
Če imate prijatelja opravljivca, ko se bo približal, boste rekli: „Pazi. On gre.ˮ in boste malo premolknili. To je socialno zavračanje.
Kdo bi se pohvalil s tem, da ima prijatelja, ki ve vse o vseh in se je z njim zelo zanimivo pogovarjati, ker res ve vse o vseh ljudeh? Če bi to rekel kdo tu med vami, da je ponosen na takšnega prijatelja, ki zna dobro opravljati, kaj bi si drugi mislili o vas?

Obstajajo določene kvalitete v življenju, na katere ne moremo biti ponosni in posledično smo zaradi njih socialno zavrnjeni.

Družba ne podpira določenih odstopanj:

  • opravljivcev,
  • lažnivcev,
  • ljudi, ki govorijo preveč.


Vsi takšni so podvrženi socialnemu zavračanju. Tudi če smo sami opravljivci in nas nekdo opravlja, nismo zadovoljni. Dejstvo je, da tudi tisti, ki je sam opravljivec, težko sprejme nekoga, ki je opravljivec. V svoje pra-korenine imamo vsajeno socialno zavračanje tovrstnih profilov. Dokler gre za otroke, še ni tak problem, ko smo pa odrasli, družba ni več tolerantna do takšnih ljudi. Če se zavedamo vsega tega in imamo kvalitete, ki so družbeno zaželene, potem bomo mnogo bolje sprejeti v družbi. Družba je običajno odprta za zveste prijatelje, za lojalne delavce, za dostojne ljudi, naj bodo to prijatelji ali delavci, za zrele ljudi, na katere se lahko zanesemo. Ne glede na to, če sami nimamo teh kvalitet, si bomo za svoje prijatelje izbirali ljudi, ki jih imajo. Ne glede na to, če sami nimamo teh kvalitet, težko sprejmemo ljudi, ki jih nimajo.
Biti odrasel je velik izziv v našem življenju. V tem življenju lahko dobro živimo in preživimo le, če imamo do neke mere razvite te kvalitete. V naši filozofiji velja, da imamo te kvalitete razvite le, če imamo neko dobro, dostojno življenje. Čustveno gledano so tudi iniciacije tisto, kar prispeva k temu, da bomo razvili boljše, kvalitetno življenje, ker bomo na ta način zapolnili praznino v svojem značaju, da nam bo življenje v praksi lažje. Iniciacije nam dajo tudi večjo neodvisnost v smislu, da se nam ni tako zelo obvezujoče srečati s socialnimi pričakovanji. V določenih ciklusih svojega življenja imamo izzive. V otroštvu so ti izzivi zelo majhni, in tudi če obstajajo, je svet toleranten do nas, ker je večina otrok iste starosti enako otročjih, naivnih, igrivih, kot smo mi sami. Takrat smo vsi še čistega uma. Nismo okuženi.
Ko pridemo v najstniška leta, stvari postanejo bolj kompleksne, ker takrat ljudje začnejo oblikovati svoje lastno mnenje o katerikoli stvari. Pomembno je, da takrat opazimo, da ne glede na to, kako grozen je naš prijatelj, si ne bomo priznali, da je to nekaj negativnega v zvezi z njim. V tistem obdobju ne.
Običajno ljudje ne rečejo: „Ah, ta moj prijatelj ni dober človek, torej je čisto vseeno, če tudi jaz nisem.ˮ

Ko pridemo v odraslo obdobje, imamo v svoji odraslosti različne cikluse časa in pri našem značaju, pri odnosih z družino, pri odnosih s partnerji, s poslovnimi partnerji, s prijatelji, iz vseh teh ciklusov medsebojnih odnosov, si ustvarimo določena pričakovanja.
Naredimo si neke razpredelnice:

  • od svojih staršev pričakujem to in to
  • od svojega partnerja pričakujem to in to
  • od svojih otrok pričakujem to in to
  • od svojih sodelavcev pričakujem to in to


Vse to lahko preživi le skozi kvaliteto našega življenja. Vse to je namenjeno temu, da se naše življenje pripravi za tisto, čemur mi pravimo pakt.

Pakt z našim življenjem je tako imenovano socialno življenje.

Pakt je neke vrste urejenost sredi tega kaotičnega stila življenja. Ne glede na to, ali gre za pakt, ki je diktiran, zapovedan, zapisan ali pa ne, imamo vsi v svoji zavesti neke vrste pakt.
Za boljše razumevanje socialnega življenja verjamemo, da smo v življenju povezani s tremi različnimi nivoji energij:

  • kot prvo smo povezani s svojimi predniki,
  • povezani smo z družbo,
  • povezani smo s svojo družino.


Z vsako od teh povezav so ustvarjena drugačna pričakovanja. V družini sem, kdor sem. Mati bo na primer kričala name, oče se bo prepiral z menoj. Nič hudega.

V družbi so pravila malo drugačna, če ne bom sovpadal, bom odpadel. Tukaj že pademo v ta pakt koncepta sprejemanja. Lahko smo nekdo, ki je le toleriran, torej ga ljudje prenašajo le zaradi sile razmer, ali smo nekdo, ki je spoštovan in zaželen. V otroškem obdobju nas starši usmerjajo, nam dajejo orientacijo, nas naučijo določenih veščin in pakt pravzaprav predstavlja neko kvaliteto teh veščin, teh sposobnosti. Temu bi lahko rekli tudi samodisciplina. Disciplina, ki nam zagotovi preživetje v družbi. To nam hkrati da sposobnost, da se prilagodimo temu univerzumu, ki temelji na neke vrste zaupanju.
Verjamemo, da je lojalnost kvaliteta, o kateri se ni mogoče pogajati v življenju. Smo ali pa nismo lojalni. Ne moremo biti pol lojalni.
Če nam je nekdo zvest, lojalen, potem imamo lahko z njim umirjen odnos. Če je naš prijatelj nekdo, ki je predvidljiv, potem se lahko zanesemo nanj.
Ta koncept lojalnosti pogosto uporabljamo. Zakaj lojalnost? Zato, ker če naš prijatelj ne zmore biti lojalen in če mi ne čutimo potrebne lojalnosti do njega, potem sploh nimamo interesa biti prijatelji.

Baba King pozna gospo, ki sledi tej filozofiji že vrsto let. Sedaj je stara 65 let. Nekega dne ga je poklicala in mu rekla: „Baba King, nisem zadovoljna v vezi s teboj.ˮ
„V čem je problem, dona Maria? Zakaj niste zadovoljna z menoj?ˮ
„Nekdo mi je povedal, da si rekel to in to v zvezi z menoj.ˮ
„Aha, nekdo ti je rekel, da sem jaz povedal to in to v zvezi s teboj.ˮ
Ponovila je: „Jaaa.ˮ
Odgovoril ji je: „Super, čudovito. In zato me kličeš? Glej, jaz ti očitno ne služim. Ne rabiš me, če smatraš, da sem tak in dejstvo je, da tudi ti s tem tvojim prepričanjem ne moreš služiti meni. Če sem jaz tvoj spiritualni prijatelj in ti nisi sposobna predvideti, česa sem jaz sposoben in česa nisem, in če nisi sposobna predvideti, ali ti lahko naredim nekaj dobrega ali ne, potem ne moreva biti prijatelja.ˮ
V svojem življenju res ne potrebuješ prijatelja, za katerega rabiš mnenje tretje osebe, kaj on počne. To je nekaj zares neumnega. Nekdo pri petinšestdesetih posluša osebo C, da bi vedel kaj oseba B čuti v zvezi z njim. To je čista neumnost in nima nobenega smisla.

Odgovoril ji je: „Glej. Meni se ne ljubi igrati takšnih igric. Ne potrebujem prijateljice, ki potrebuje mnenje tretje osebe, da presoja mene.ˮ

Dejstvo je, da smo vsi to, kar smo sebi in nekomu drugemu v svojem življenju.

„Če do sedaj nisi spoznala, da če ti imam jaz nekaj povedati in da potrebujem nekega prenašalca sporočil o tem, kaj jaz mislim o tebi, potem tega res ne rabiš.ˮ

To je pač njegovo osebno mnenje. Večina ljudi je odvisna od mnenja osebe C, da vedo kako naj funkcionirajo z osebo B. Pomislite, koliko imate takšnih prijateljev, za katere potrebujete mnenje tretje osebe, da veste, kaj si misliti o njih. Zato je toliko zvez ogroženih in se uniči toliko medsebojnih odnosov. To je vse stvar opravljanja. Najslabše od vsega pa je, da imate prijatelja, ki mu ne morete zaupati, potem to ni dober prijatelj. V smislu dobrote prijatelja.
Včasih nekdo pride na reading in reče, da se je skregal s svojim prijateljem ali partnerjem in sedaj se boji, da mu bo ta oseba naredila črno magijo. Baba King na takšno vprašanje iskreno pove, da če ima tak občutek, da bi ta oseba znala to narediti, potem med njima nikoli ni bilo niti ljubezni niti spoštovanja in ne občudovanja. Torej med njima nikoli ni bilo prave zveze, pravega pakta, pakta miru, umirjenosti, spoštovanja. To so v bistvu stvari, ki so znotraj nas.
Če sem se jaz skregal z nekom izmed vas, še ni potrebe, da bi moral o njem govoriti neumnosti naokoli. Če se z nekom spremo, potem dajmo o tistem, kar je med nama, premisliti pri sebi.

Ljudje rečejo: „Zaupal sem mu.ˮ Pretekli čas.

Če je nekdo vreden našega zaupanja, ga je vedno vreden ali pa ga nikoli ni bil vreden. Nekdo, ki ima čustveno zrelost, jo bo vedno imel. Ne samo pri tem primeru. Realnost človeškega življenja je takšna, da dokler smo na medenih tednih, je vse medeno. Ko medeni tedni minejo, odkrijemo kdo je kdo. To je dejanska slika življenja mnogih ljudi.
Rečemo: „Prijatelj me je razočaral. Razočaran sem zaradi prijatelja.ˮ
Nihče nas ne more razočarati. Dejstvo je, da ljubezen in čustva vedno zakrijejo prave značajske lastnosti pred drugimi. Zato smatramo, da je pakt bistvenega pomena, osnovnega pomena za kakršnekoli medsebojne odnose.

Dejstvo je, da v moderni družbi takšni pakti temeljijo na vsiljevanju. Najprej podpišemo pogodbo v službi. Vse je napisano: koliko ur na dan bomo delali, koliko bo za to plačila. Vse to overi še neka "agencija za vsiljevanje zakona" − notar. To je zelo dobro za notarje. Oni so tisti, ki rečejo: „ta sporazum bo veljalˮ, in za to dobijo še plačano. Smo del družbe, kjer naj bi bil vsak pakt na papirju. Naše življenje je zaščiteno s kupi papirja, s pakti na papirju. Določeni so tudi penali: „Če se ne bo upoštevalo tega in tega paragrafa, bo kazen toliko in toliko.ˮ To so vsiljeni socialni in družbeni pakti. Običajno teh papirjev prav nič ne spoštujemo. Podpišemo jih zato, da dobimo službo in globoko v sebi od vsega tega ne spoštujemo nič.

Predstavljajmo si, da obstaja nekaj, kar nima našega podpisa in ni overjeno, nobenih prič ni, ni odvetnika zraven. Govori o paktih, kjer nam so nam priče samo vrhovni bog in vse energije. Govori o paktih, kakšen človek bom. Ko se odločamo o tem, nam je samo bog priča. Preidimo na praktični aspekt pakta. V naši filozofiji, v naši družbi, kjer iščemo odgovore za probleme v naravi, je bil pakt že od nekdaj v uporabi, ker je bil način za določanje avtentičnosti vrednot posameznika. Moje vrednote so tiste, ki bodo zapečatile pakt. Moja lastna odgovornost je pečat na paktu in ne notarjev pečat. Zato je pakt v družbah, kjer je narava največja vrednota, drugačen. Lahko ima nek par pakt o zvestobi in to se da narediti z ritualom. Z ritualom samim vnaprej določimo, kolikšna bo mera odgovornosti, zvestobe med dvema partnerjema. Večina takšnih paktov je podpisanih s krvjo. Na ta način se sklene medsebojni sporazum. Tudi s temi sporazumi pridejo penali. Če kdo prekrši tak pakt, ne da bi prej obvestil sodelujoče ostale, potem je tudi kazen temu primerna. Skupina, ki je v pakt vpletena, določi kazen za osebo, ki je pakt prekršila. Torej pakt je narejen. To pomeni, da si osebe, ki so ga sklenile, medsebojno popolnoma zaupajo. Kadarkoli je tak pakt sklenjen, vključuje mnogo več kot telo. Živimo zelo začasno življenje. Vedno, ko govorimo o ljubezni ali zvestobi, imamo v svoji glavi projekcijo predvsem telesa. To telo mi bo zvesto. Take vrste pakt ni namenjen samo temu, da eden od partnerjev ne bi imel vzporednega življenja, ampak je namenjen tudi temu, da imata partnerja stoodstoten dostop do življenja drug drugega. Pakt je namenjen temu, da bosta vedno govorila isti jezik. Imamo mnogo partnerjev, ki se sicer medsebojno ljubijo, ne govorijo pa istega jezika. Pakt med takšnima partnerjema poskrbi, da se sinhronizirata. S pomočjo te sinhronizacije dobita boljšo kvaliteto življenja.

To bi bil pakt v stilu: „prostovoljno pristopam k temu, da te bom podpiral ne glede na to ali se strinjam s tvojim projektom ali ne.ˮ
Nikoli ne bom ničesar skrival pred teboj.
Vedno bom ohranjal tisto, kar je med nama, bodisi skrivnosti, obljube, karkoli. To bom ohranjal.
Ne bom o tem razglabljal z drugimi.
To je neke vrste zaščita odnosa. To se hkrati imenuje IMULE, kot je prej rekel za tisti prejšnji pakt.

Pri vsakem paktu invocira simbol ILE, se pravi:

  • zemlja,
  • zrak – atmosfera,
  • in voda.


Tak pakt hkrati poveže našo vitalno energijo s temi tremi elementi (prst, atmosfera in voda). Bistvo takšnega pakta, pri katerem se uporabijo, prizovejo te trije elementi je, da če ne bomo spoštovali tega pakta, da ga bomo prekinili, bomo ob stiku s katerimkoli od teh elementov deležni svoje kazni. Nemogoče pa je živeti brez kateregakoli od teh elementov.

Poleg tega partnerskega pakta imamo tudi skupinske pakte.
Tisti, ki smo iniciirani v oriše, imamo en pakt. Naš pakt je precej fascinanten, ker je to pakt spoštovanja. To je pakt, ki ga imamo. Zato rečemo, če smo iniciirani v oriše, potem se moramo zavedati, da naši bratje in sestre zaslužijo brezpogojno spoštovanje in podporo.
Obstaja ena zelo pozitivna stvar v filozofiji oriš. Ni nam mar to, da bi presojali, obsojali nekoga. Nismo sodniki, smo tisti, ki razumemo. Zato, da nekoga obsodimo že vnaprej, ne potrebujemo nobene pameti, razuma. Vsak neumnež lahko nekoga obsoja zaradi nečesa v skladu s svojo percepcijo, izkušnjami, znanjem, čimerkoli.

Razumeti nekoga – to pa je pogojeno z mnogimi kvalitetami in zato imamo obvezo spoštovati drug drugega. Ljudje obožujejo govoriti o spiritualni evoluciji. To je moda dandanes. Moda je biti duhovno močan, biti duhovno vpliven. Vrednost naše moči, ali naše duhovne evolucije ni v tem, koliko iniciacij imamo, ali koliko molimo, ampak bazira na tem, kaj počnemo s tem, kar imamo. Teoretično gledano vsi vemo vse o tem življenju. Teoretično gledano smo vsi lahko pilot, minister, vsakdo lahko postane odvetnik ali zdravnik, ker je to nekaj, kar pride skozi naša usta. Ni odvisno od prav nobene osebnostne kvalitete. Lahko govorimo neumnosti, vse, katere pač hočemo.
Razumeti moramo, da je v energetskem smislu naša moč odvisna od tega, kaj počnemo s tem, kar imamo. To pa je stvar samodiscipline.

Pakt je hkrati proces lastne odgovornosti. Kadarkoli smo del neke skupine, je logična posledica, da ima ta skupina neke vrste medsebojni sporazum, vsako partnerstvo ima medsebojni sporazum, ne glede na to, ali je napisan na papir ali ne. Imamo pakt in ga je treba ubogati, spoštovati.
V primeru nas, ki smo iniciirani, je nenapisan pakt spoštovanje, ker če nimamo spoštovanja, smo v kontradikciji s filozofijo, ki ji želimo pripadati.
Če se ne brigamo zase, smo v kontradikciji s filozofijo, ki ji želimo pripadati.

Filozofija oriš je filozofija, kjer so vse energije centralizirane v življenju.

V njegovi skupini iniciiranih ljudi v Sao Paolu je ogromno ljudi, ampak je tudi kvaliteta včasih problem. Malenkosti so tisto, kar določa kvaliteto. Malenkosti, ki jih vsakdo lahko doseže in preseže.
To temelji na spoštovanju in na tem, da se brigamo in se osredotočimo na svoje življenje, ne da nas zanima samo kaj je za sosednjim plotom. Če se ne zanimam za svoje življenje, bom svojo vitalno energijo prenesel na osebo, katere življenje me bolj zanima in govorim o njej ves čas. Če sem opravljivec, na ta način praznim svoje življenje. Govoriti preveč o sebi ali o drugih pomeni prazniti svojo baterijo. Če vsi lahko predvidijo o čem bom govoril danes in kaj bom storil danes, sem izpraznil svojo energijo.

Skrivnost našega življenja naj bo odprta le ljudem, ki nam lahko pomagajo v zvezi z našim življenjem. Za tiste, ki so samo radovedno občinstvo, pa to sploh ni zanimivo. S tem, ko si privzgojimo, ko posvojimo koncept pakta, kar pomeni spoštovanje drugih in vrednotenje in interes za svoje lastno življenje, na ta način postanemo bolj pripravljeni za življenje. Na ta način bodo ljudje tudi mnogo bolj zaupali moji osebnosti.
Njegovi brazilski in španski sledbeniki vedo, da če nekdo želi njemu povedati skrivnost svojega življenja, bo tej osebi rekel samo nekaj: „če želiš povedati samo meni, potem tega ne govori okrog, ker skrivnosti tvojega življenja, ki si jih pripravljen obesiti na oglasno desko, me ne zanimajo.ˮ

Zelo pogosto ljudje, ki imajo težavo v svojem življenju, objavijo "v poročilih na CNN" in to je usodno za življenje vsakega posameznika, ker to popolnoma izprazni naše življenje in drama našega življenja mora biti razkrita res samo tistim, ki nam lahko pomagajo. Kdor nam ne more pomagati v zvezi z dramo našega življenja, ni treba, da je udeležen v njej.
Zato Baba King dobesedno ne želi poslušati težav in skrivnosti nekoga, ki je vse to povedal že najmanj polovici sveta.
Svečeniki so varuhi skrivnosti človeškega življenja in ohranjanje skrivnosti posameznikov, ki so nam to zaupali, je vitalnega pomena, je ekstremno pomembno. Ljudje dandanes zares potrebujejo ljudi, ki jim lahko zaupajo. Potrebujejo nekoga, ki bo znal ohraniti in zaščititi njihove informacije. Če smo iniciirani, imamo sposobnost biti pečat za življenje nekoga. To dejanje se začne s tem, da znamo pravilno manipulirati z informacijami, ki nam jih ljudje dajejo o svojem življenju.

VSI PAKTI TEMELJIJO NA ZAOBLJUBI – ZAOBLJUBI SKRIVNOSTI – „Obdržal bom skrivnost, obdržal bom informacijo, ki si mi jo dal.ˮ Skrivnost rečemo prav zato, ker skrivnost ima pomen le dokler je skrivnost, med tistimi, ki se jih tiče.

Nekega dne je nekomu postavil vprašanje, ali ve zakaj ljudje ne seksajo na ulici, temveč v sobi. Ali vemo zakaj? Ravno zaradi tega, ker to ni stvar javnega zanimanja, vendar želimo ohraniti intimnost.
Na enak način moramo gledati na vse intimnosti svojega življenja.
Naša usta naj bi se fizično odprla le, kadar se odločimo fizično napraviti gib odpiranja.
Informacije naj bi bile znotraj nas (v našem umu) in ne na koncu jezika. Če bi bilo mišljeno, da moramo vse povedati, kar je v naši glavi, potem bi imeli stalno odprta usta. Vendar ni tako mišljeno − moramo uporabljati mišice.
Že sama anatomija je poskrbela, da imamo kontrolo nad tem orožjem, zato nam je na začetku razložil, da anatomska zrelost ni simbol zrelosti. Anatomsko smo vsi odrasli, zreli, kar še ne pomeni, da smo čustveno in duhovno zreli. Zato potrebujemo še kakšne druge rekvizite.

PAKT JE ZAOBLJUBA LOJALNOSTI IN ZVESTOBE in ta pakt nam da moč, da ohranjamo energijo informacij.
Od nas je odvisno, kakšen prispevek bomo imeli pri tem. Koliko bomo zrelejši zaradi tega. Biti moramo selektivni v zvezi z ljudmi, za katere želimo, da slišijo naš glas. Ko imamo tak pakt, ga moramo pravilno uporabljati.
Kako pa to naredimo? Kot nam je že prej povedal. Družba ni tolerantna do opravljivcev. Družba išče ljudi, ki so vredni zaupanja. Sploh ne govori o poštenju. Ne bo šel v kapitalne aspekte zaupanja. Če smo čustveno, duhovno in mentalno zreli, potem bomo pošteni tudi v zvezi z denarjem. Niti ne bo govoril o ljubezni, ker imamo potem lahko polemike še ure in ure.
Govori o nečem, čemur pravimo socialno življenje. Identiteta, ki si jo bomo nadeli v družbi. Dobro je imeti v življenju ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupaš. Nekoga, ki je v stanju spoštovati tak pakt življenja. Prepričani smo, da če nekdo zlorabi tak pakt, ne bo v redu.
Če je oseba samo anatomsko zrela in ne tudi čustveno in duhovno, potem ima taka oseba resen problem. Tisti, ki so zreli samo anatomsko, bodo nesrečni, ker jih bo družba zavrnila. Povsod po svetu imamo primerke takšnih ljudi.
Tudi v Sloveniji bi lahko izdali nov časopis samo o naši skupini. Vsi vemo, kdo rad opravlja med nami. Če imamo skupino samo petih ljudi, se ve, kdo med njimi najraje opravlja. Tovrstne vzgoje,da naj opravljamo, nismo deležni v otroštvu. V bistvu v zvezi s tem je edini problem ta, da to dejanje osiromaši, izprazni naše življenje. Če se ukvarjamo z drugimi, imamo toliko manj časa zase. Če nas bolj zanima kaj je pri sosedi, doma nimamo časa pospravljati. V tem času, ko se ukvarjamo z zanimivimi okoliškimi primerki, izgubimo čas zase, izgubimo svoje bistvo, izgubimo svojo referenco.
V naši duhovni skupnosti, ali širše gledano, med vsemi, ki smo iniciirani v oriše, se smatra, da imamo pakt o medsebojnem spoštovanju, zaradi našega koncepta bratovščine.
Verjamemo, da imamo skupne starše, da smo skupina pod istim dežnikom. To nas dela močne, vplivne, vendar to še nič ne pomeni. Pomembno je to, kaj bomo s svojo močjo in s svojim vplivom počeli. Ali se bomo s svojo močjo in s svojim dolgim jezikom norčevali iz tragedije svojega prijatelja, ali bomo zganjali celega hudiča v zvezi z življenjem nekoga drugega. V takem primeru naš pakt, naša iniciacija nima nobene vrednosti.
Spoštovanje je nekaj, česar se ne da vsiliti, temveč je nekaj, kar si pridobimo, dosežemo. Spoštovanja ne moremo vsiliti, dosežemo ga, pridobimo si ga. Ljudje nas bodo spoštovali zaradi našega značaja. Ljudje bodo začutili, ali si zaslužimo to spoštovanje ali ne. Ne damo objave v časopise, da smo sedaj postali mi neke face in nas morajo vsi spoštovati. Družba nas presoja po našem odnosu do sveta, do njih, po naši dobroti, po naši zlobi, po naši trmi in po naši trdi glavi. Po iniciaciji se smatra, da smo zmehčali vse tisto, kar smo našteli od negativnega. Iniciacija sama po sebi ne zadošča. V svojem umu, v svoji zavesti moramo imeti odgovornost spoštovati vse te stvari. To pomeni, da moramo izbrati, katero vlogo v igri želimo imeti:
ali hočemo biti na strani tistih, ki imajo konstruktiven um, ki pozitivno prispevajo k človeškemu obstoju, ki spoštujejo druge, ki se ozirajo na druge, ki znajo obdržati zaupane skrivnosti;
ali želimo biti na drugi strani, med opravljivci in s tem izpraznimo svoj aše – svojo energijo realizacije, svoje bistvo. To je naša odločitev.

Pakt med nami, ne glede na to iniciirani − neiniicirani, v socialni družbi tovrsten pakt obstaja. Ko srečamo neko novo osebo v svojem življenju, je med nama nek pakt, ki bazira na socialnih pričakovanjih v zvezi s to osebo – spoštovanje, zaupanje, občutek za meje. Pakt se lahko vsiljuje dvema ali več udeleženim le, če imajo vsi enak interes. Če razumete, da mu lahko zaupate, potem lahko z njim sklenete pakt.

Obstaja odu (odu je energetski vzorec posameznika) v katerem sta bili dve mesti, ki sta bili medsebojno v vojni. Po končani vojni, sta se kralja teh dveh mest dogovorila – sklenila pakt –, da se ti dve mesti ne bosta nikoli več prepirali med seboj. Prej se je to dogajalo zelo pogosto, zato sta se ta dva kralja usedla in se dogovorila, da tega ne bo več. Morala sta najti nekaj, postaviti nekaj, kar bo simboliziralo ta pakt, da bodo prihodnje generacije vedele za ta pakt in da bodo imele fizično referenco in dokaz, da je bil ta pakt nekoč res sklenjen. Sklenila sta posaditi drevo. S tem drevesom sta v zapečatila pakt. To sta naredila pred mnogimi leti. Še dandanašnji ti dve mesti obstajata v Nigeriji in še danes raste to drevo. Še današnje dni se to drevo smatra kot referenca PREDNIKI SO SKLENILI TA PAKT, ZATO GA MORAMO SPOŠTOVATI. Zato sta ti dve mesti zgled dobrega sosedstva.

Imamo dva vzporedna načina sklenitve pakta:

  • socialno nujen, ki bazira na logiki in zdravi pameti,
  • pakt za ohranitev bratstva, ki je zaobljuba in bazira na sporazumu, kjer uporabimo svojo vitalnost kot garancijo.


Pri prvem socialnem paktu je v bistvu tudi naša vitalnost vključena, ker če bi nekdo med vami nocoj zganjal hrup, bi se mnogi med vami odločili, da ga vržejo ven, ker bi motil. To bi bilo socialno depresiranje.

Na vsak način je pri vsakem paktu naša vitalnost vključena v pakt. Vsi živimo v družbi, kjer veljajo sporazumi, ne glede na to, ali so nam vsiljeni, ali so sporazumni, ali bazirajo ti pakti na realnosti življenja, na spoštovanju, na zaupanju. Spoštovanje in zaupanje sta nek minimum, ki ga potrebujemo za preživetje v družbi. Hkrati nam to pomeni, da če imamo tak pakt, imamo tudi mir v svojem umu, ker se zanesemo na to, da ne bodo drugi govorili neumnosti o nas in tudi mi ne bomo govorili neumnosti o njih. V bistvu naj nas življenje drugih ljudi ne zanima.
Baba King noče slišati bedarij v zvezi z nekom, ker ima sam s seboj dovolj opravkov, ker če se ne bo zanimal za svoje življenje, mu bo zmanjkalo energije za lastno življenje. Svojo energijo potrebuje zato, da upravlja s svojim življenjem.

To je razlog, da se mnogi ljudje iniciirajo v oriše. Največkrat se iniciirajo, ker se ne čutijo v redu sami s seboj. Kako naj bo nekdo v redu s svojim življenjem, če ga bolj zanima njegova soseska kot lastno življenje? Kako naj bomo pripravljeni za izzive lastnega življenja, če nas od vsega najbolj zanima, kaj se dogaja drugje? Določenim Ljudem, ki govorijo preveč, rečemo, da so gobavi – imajo lepro – SO OKUŽENI Z BESEDAMI.
Sposobnost imeti zaobljubo do življenja in se jo držati, je kvaliteta, ki jo smatramo kot osnova za dobro življenje, da bomo dosegli vsaj minimalno potrebno spiritualno in čustveno zrelost, ker le ta tip zrelosti nam prinese čustveno stabilnost.
ČUSTVENA STABILNOST privabi v naše življenje zdravo pamet. Postanemo bolj predvidljivi za ljudi v smislu, da nekdo za nas reče: „Ta je pa odgovoren. Razmišlja enako v ponedeljek in petek.ˮ
V zvezi s tem se glasi sporočilo, še posebno za tiste, ki so iniciirani v Oriše:
Naša filozofija je filozofija SVOBODE, TOLERANTNOSTI, FILOZOFIJA PAKTA. Spoštujemo vse ljudi, smo pa zelo selektivni do svojih prijateljev. Biti je treba selektiven glede tega, kdo bo naš prijatelj. Lahko imamo bivše partnerje, bivše žene, bivše može, ne moremo pa imeti bivših prijateljev. Če imamo nekoga, za kogar rečemo, da je bivši prijatelj, to pomeni, da prijatelj ni bil nikoli. Ni bil dober izbor. Če bomo dobro izbirali svoje prijatelje in čez čas izgubimo nek skupen interes, se naše poti razidejo, bo spoštovanje ostalo. To je tisto, kar potrebujemo. Moj prijatelj mora imeti le en obraz in tudi jaz moram imeti le on obraz za svojega prijatelja. Biti moram isti danes, isti včeraj in isti jutri. Če ne morem biti takšen, potem je nekaj narobe z mano. Obstajajo mnogi primeri, ko ljudje pridejo v navzkrižje interesov in napravijo iz tega celo sceno. To je radikalno v nasprotju z oriša filozofijo. Konec prijateljstva še ne pomeni konca življenja in tudi zaradi tega moramo biti dobro selektivni do tega, kdo je naš prijatelj, ker le tako bomo lažje imeli sporazum in se ga bomo tudi držali. Če imamo dvajset, trideset prijateljev, potem ne moremo imeti resnega pakta z vsemi med njimi. V takem primeru smo poceni roba. Vsi ljudje, še posebej tisti, ki so iniciirani v oriše, morajo razmisliti o selekciji med prijatelji, ker če spoštujemo in sledimo principom naše filozofije, ne bomo menjali prijateljev. Lahko zamenjamo partnerja, kar pa ne pomeni, da smo po ločitvi z njim na nož. Lahko še vedno ostane prijateljstvo ali spoštovanje. Spoštovanje je čisto nekaj drugega kot ljubezen.
To spoštovanje je temelj, to je tisto, kar nas zanima, ne pa spremenljiva čustva. Nihče ni obvezan, da so mu vsi všeč, da vse ljubi, obožuje, spoštovati pa mora vse. Na ta način bo univerzum bolj resno gledal na nas. Ne glede na to, ali ste iniciirani v oriše, ali ste samo simpatizer te filozofije, ali ste čisto slučajno prišli sem, so to vrednote, ki bi si jih morali vsi privzgojiti. Naš cilj je vedno prispevati k človečnosti v globokem smislu. Vsakdo med nami se lahko vpraša: „kako jaz prispevam k boljši človečnosti, kaj lahko storim, kako lahko prispevam.ˮ


Vprašanje: Kaj Baba King meni o tem, da sklepajo pakt nekompetentne osebe?
(Na primer, da bo nekdo dal deset tisoč evrov, ima jih pa le tisoč, že vnaprej ve, da pakta ne more uresničiti)
Odgovor: Vse to je stvar spoštovanja in bazira na socialnem sprejetju. V naši filozofiji bi bilo to nekaj obsojanja vredno, ker se to ne more smatrati kot pakt. To je lažna scena. To ni tradicionalen pakt, ker se nobena stran ne potrudi, da bi ta pakt deloval. Ni vpletene kvalitete v ta pakt. Nič ne more priti dobrega ven iz takšnega sporazuma. Temu rečemo prazne besede. Včasih se tudi prazne besede uporabijo kot pakt.
Nekdo reče: „Ne skrbi, lahko mi zaupaš. Nikomur ne bom povedal.ˮ To je pakt in hkrati so to prazne besede, če se ne potrudimo disciplinirati do te mere, da bi te prazne besede prišle do nivoja spoštovanja in s tem postale pakt.

Vprašanje: Ali je mnenja, da bi čustveno in duhovno nezrela oseba bila sposobna sklepati pakt v oriša iniciaciji?
Odgovor: Sposobni so ga skleniti, potem pa stvar preide na disciplino. Teoretično gledano smo vsi sposobni biti varuh nekega pakta; ne glede na to, ali to želimo ali ne, nas naša družba sprejme le, če spoštujemo tak pakt in če ga ne spoštujemo, bomo zavrnjeni.

Vprašanje: Ali se mu ne zdi, da so prazne besede, da nekdo ve, da nima takšne discipline in sklepa pakt?
Odgovor: Potem so pač prazne besede.

Vprašanje: Ne bi bilo bolje nekaj let delati na samodisciplini in se potem iniciirati?
Odgovor: To ni možno. Dejstvo je, da že sam iniciacijski proces nekoliko povzdigne našo spiritualno in čustveno zrelost. Večina ljudi ni sposobna priti sama do svoje čustvene zrelosti in potrebujejo podporo, pa naj bo to energija, človek, kdorkoli, in jih to lahko pripelje do discipline, da bi uspeli še naprej voziti svoje življenje.
Ni veliko neumnih ljudi. Vsak zase je zelo pameten. Vsi imamo občutek za obrambo. Določene situacije sprejmemo, ker so nam ugodne.
Zakaj pogledamo levo in desno preden gremo čez cesto, pa nas tega nihče ne uči posebej?
Zakaj ne vtikamo roke v ogenj?
Ali nam mora to kdo posebej poudarjati?
Če nam je nekaj zanimivo in če nam nekaj da določene ugodnosti v življenju, smo hitro zelo pametni, da to sprejmemo. Seveda če nas le zanima. V to smo lahko prepričani.

Vsi zavračamo opravljivce. Če je nekdo ekstremno reven in se nič ne potrudi, da bi se malo povzpel na denarni lestvici, če temu lahko tako rečemo, nihče ne bo rekel zanj: „Joj, kako zelo sem ponosen nanj, ker je tak revež.ˮ
Nihče ne reče: „Kako ponosen sem na svojega prijatelja, ker tako zelo dobro opravlja. Tudi mene opravlja.ˮ
Zavračamo vse tisto, česar sami ne bi želeli imeti, ne glede na to, če smo sami taki.
Tako funkcionira življenje.

Vprašanje: V iniciaciji v Egbe, se razklene pakt. Kako jih potem lahko pridobiš za prijatelje in jih s tem pridobiš na svojo stran?
Odgovor: Ne, ne. Razklene se pakt časa.

Med energijami, s katerimi se sklene pakt so: Egungun, Egbe, Iya-mi, Oro, Agemo.
Z vsemi temi energijami imamo pakt. Ko se iniciiramo v Egbe, smo razklenili, razrešili pakt z energijo abiku. To je povsem drugačna situacija. V primerih sklenitve pakta, tudi z Egbejem, je to pakt o naši spiritualni zrelosti. Je pakt, ki nam bo dal več moči, da bomo naredili več zase in za družbo. V vsaki družbi manjka dobrih ljudi, ljudi, ki so vredni zaupanja, ljudi, ki so zanesljivi, ljudi, ki jim lahko zaupamo skrivnosti svojega življenja.
Koliko ljudi imaš v svojem življenju, s katerimi res lahko podeliš svoje življenje?

Egbe nam prinaša zrelost in to je drugačne vrste pakt. Prekinemo pa pakt iz preteklosti, ki govori o tem, da naj bi se predčasno vrnili iz tega univerzuma v drugega. To je pakt abiku energije in to ni prekinitev pakta z Egbejem. Še vedno smo del tega Egbeja. Egbe sam pomeni skupnost. Pakt z Egbejem bo tak, da bomo bolje funkcionirali v skupnosti – v tej in oni.

Letos bomo imeli Egbe festival. Tam naj bi teoretično gledano vsi enako delali. Tukaj je nekaj ljudi, ki so bili prisotni decembra na Egbe festivalu v Braziliji. Na tem festivalu je bilo prisotnih okoli petsto ljudi (večinoma otrok). To je slika tega, kako biti družbeno koristen. Eni so tam garali v vročem, sončnem dnevu. To, da so si vzeli svoj čas in skrbeli za te otroke, je bila njihova donacija. Sigurno so odšli bogatejši za določene vrednote v svojem življenju.

Vprašanje: Iniciacija otrok – kaj prinese otroku, njegovi družini?
Odgovor: Njegovo osebno mnenje je, da je najboljša stvar, ki jo lahko daš svojemu otroku, iniciacija. Iniciaciji se podvržemo zato, da imamo eno stvar v svojem življenju: to je tisto, česar ne more kupiti denar. Z denarjem lahko peljemo otroka v Euro-Disney, lahko mu kupimo lepe igrače, obleko. Naš denar lahko celo razvadi našega otroka, ne more pa mu kupiti razuma, čustvene stabilnosti, zdrave pameti, odgovornosti, samozaupanja, samozavesti. Tega mu ne moremo kupiti z nobenim denarjem. Zakaj ne bi otrok odrasel z več kvalitetami že v rosnih letih svojega življenja? Če pogledamo sebe kot starše, najdemo ogromno napak, ki smo jih naredili pri vzgoji svojih otrok, ker ni recepta, kako dobro vzgojiti otroka. Noben otrok ne pride na svet z navodili za uporabo. Vsak otrok je svoj lasten univerzum. Izziv je, kako razumeti univerzum našega otroka. TO NAM DA INICIACIJA.

Ni pomembno, ali otrok razume proces, ki ga je bil deležen ali ne. Otrok razume, da je nekaj dobrega. Zato se iniciiramo tudi odrasli, ker vemo, da nam v tem trenutku ni tako zelo dobro, da ne bi bilo lahko še boljše.