Duhovna skupnost Oriš - energij narave

Živimo z vrednotami

Ste v stiski? Vas mučijo vprašanja, na katera si ne znate odgovoriti?
Na religiozno neobremenjen način vam bomo skušali pomagati z nasvetom, kako doseči boljše počutje, boljše življenje.

Pišite nam >>>

 

Predavanje Baba Kinga v Novi Gorici, 29. marca 2006

Zelo zanimivo je govoriti o afriški filozofiji, ker afriška civilizacija ni dobro poznana. V kolonialnem obdobju (obdobju kolonializma) so seveda vsi mislili, da so Afričani kanibali in da so vse, kar vas lahko tam doleti le levi, leopardi, sloni in tako naprej in če se le da vas bodo živega pojedli. Na žalost je bilo to edino sporočilo, ki so ga kolonialisti razširili po vsem svetu o Afriki, ker njim ni bilo v interesu, da bi pokazali tudi lepoto Afrike, da bi svetu pokazali vrednote Afrike, ker bi drugače njihova misija – njihovo poslanstvo bilo brez pomena.

 

Zato se on zahvaljuje bogovom, da mnogo ljudi dandanes pozna afriške vrednote, vrednote afriške kulture in civilizacije. Katerikoli kontinent, katerakoli država, praktično vsaka civilizacija ima neko svojo filozofijo. Vsak kontinet ima neko svojo civilizacijo. Ni nobene kulture brez civilizacije. Civilizacija je sistem razumevanja življenja. Je tista čudovita razlaga, ki opravičuje, zakaj smo na tem svetu. Skozi civilizacijo začnejo ljudje razumevati človeške vrednote, človeško filozofijo.

On sam se je odločil študirati afriško filozofijo na univerzi, prav zaradi tega, da bo lahko potem svoje znanje podelil z ljudmi.
Afriška filozofija je zelo obsežna. Prvo, kar bi rad poudaril je, da bo nocoj govoril o afriški filozofiji, kar se tiče njegove etnične skupine – to so Yoruba. Najbrž je Yoruba civilizacija ena najbolj poznanih afriških civilizacij. Ta civilizacija ima samo v Nigeriji 25 milijonov pripadnikov, ki govorijo yoruba jezik in ki verjamejo v iste stvari in to naredi to civilizacijo in ta jezik za enega najbolj poznanih in enega najbolj govorjenih jezikov na svetu. Torej v Nigeriji govori 25 milijonov ljudi isti jezik. Da ne govori o dijaspori, se pravi o tistih, ki so v Braziliji, drugje po svetu in seveda v Sloveniji.
Yoruba filozofija je koncept spiritualnosti. Ko govorimo o spiritualnosti ljudje mislijo, da to zajema samo neke rituale. Ritual je eno, spiritualnost je pa nekaj drugega. Tisto, o čemer bomo govorili danes, so vrednote te spiritualnosti. V naši spiritualnosti in v naši filozofiji je prvo, kar se naučimo, imeti dober življenjski slog, zato da lahko prispevamo k izgradnji večje človečnosti na svetu.
Ko se otrok rodi, še nima svoje popolne energije. Njegova energija se izgrajuje ves čas njegovega življenja. Torej vedno se nekako notranje dograjujemo. Če imamo dober stil življenja, potem je to velika sprememba v konceptu celega univerzuma, ki nas obdaja.
Otrok se torej rodi in postane del družbe. Ima svoje lastno osebno poslanstvo, ima vse svoje naravne kvalitete in seveda tudi svoje naravne omejitve, ki jim pod določenimi okoliščinami ljudje rečejo problemi.
Najprej moramo poznati svoje mesto v tem univerzumu.
Kdo sem jaz?
Zakaj sem tukaj? Kaj lahko storim za to življenje, da bom dober do drugih, da bom dober do sebe?

Poznati moram svoje mesto na tem svetu in nato lahko začnem svoje občutke izražati skozi filozofijo. Ali pa imam tudi drugo opcijo. Da živim na avtopilotu in živim svoje življenje brez notranjega žara in brez nekega načrta. Ne načrta v smislu, da si bom čez tri leta kupil nov avto, temveč načrta v smislu notranje organizacije, kako naj jaz naredim najboljše iz svojega življenja. Če to opazujemo, postopno pridemo do raznih neodgovornih situacij. Naša odgovornost je tudi stalno v izgradnji, v smislu da ne sprejmemo stvari v svojem življenju, ki se nam dogajajo, zato ker rečemo, da je bil moj oče tak ali takšna sem, ker je moja mama naredila to in to.
Torej, ko poznam svoje mesto pod soncem, moram poznati tudi svoje cilje.
Zdi se mu, da bi vsakdo med nami moral imeti najboljše cilje za svoje življenje. Boriti se moramo, da imamo najboljše stvari v svojem življenju.
Če mora nekomu biti v redu na tem svetu, če nekdo mora biti najboljši na tem svetu, če nekdo mora imeti dobro srečo v svojem življenju, če mora nekdo živeti čudovito življenje, zakaj potem to ne bi bil JAZ.
Moram imeti najboljše zase, omogočiti si moram najboljše zase. Sedaj boste rekli, da je to en živ egocentrik. Lahko si to razlagate tudi tako, ker on resnično podpira to mnenje, ker če sebi ne bom nudil nekaj najboljšega, potem tudi vam ne bom mogel nuditi ničesar. Če vam želi nekaj dati, vam lahko da le tisto, česar ima sam viška. Tisto česar še sam nima, ne more podeliti z vami.
Če gledamo na življenje tako, potem gledamo na življenje na povsem drugačen način kot običajno. Potem se lotimo svojih ciljev in začnemo delati na njih. Zato, da bi lahko delali na svojih ciljih, moramo poznati osnovni koncept človeškega bitja. Smo biološki, smo fiziološki, imamo družinsko zaobljubo, socialno zaobljubo, svojo osebno zaobljubo, zaobljubo do prihodnosti. Veliko stvari je, ki se jih moramo lotiti v tem življenju. Vseh teh stvari ne smatramo za nekaj težkega.
Prvo, kar moramo uničiti, je beseda PROBLEM. Naslednja beseda, ki je ne smemo imeti v slovarju je: TO JE TEŽKO.
Predstavljajte si majhnega otroka, ki še odrašča in začnemo že njega učiti, da je življenje težko in da je ta univerzum nekaj najbolj problematičnega, posledično dobimo težavnega odraslega in zelo komplicirano osebnost iz tega otroka. Naš koncept človeškega bitja temelji na tem, da smo vsi sposobni doseči maksimum v svojem življenju in hkrati smo sposobni najbolj nemogočih stvari na tem svetu. Odvisno od vsakega posameznika, kako želi prispevati človečnosti, kakšen bo prispevek vsakega posameznika k izgradnji boljšega sveta. Baba Kingov je namenjen dobrim stvarem in tudi upa, da se ga bodo spominjali po tem, da je počel dobre stvari v svojem življenju. Ne v smislu, da bi počel stvari, da bodo drugi zadovolji, ampak v smislu biti koristen. Če je sposoben biti koristen nekomu, potem bo tudi njegovo življenje boljše, ker ne glede na to, kaj bo storil za nekoga, je on prvi, ki ima dobrobit od svojih kvalitet. Tisto, kar bi dal drugim, je del tistega, kar bi uporabil tudi v svojem življenju. na ta način izgrajuje tudi svojo usmeritev v življenju, ker ima sposobnost, da sam ustvari svoje smeri v življenju.
Kaj je tisto kar lahko naredim zase? Kdaj to lahko storim? Kakšne možnosti imam v življenju? Večina ljudi preživi svoje življenje, brez da bi vedeli svojo usmeritev v življenju. Zato ima toliko ljudi probleme z otroci, starši, s sosedi, s kolegi v službi.
Očitno je, da če ne poznam svoje smeri, svoje usmeritve v življenju, potem ne morem nikomur pomagati. Ne morem biti razumevajoč in sočuten do problemov drugih ljudi. Za to še enkrat - se vrne k svojemu bistvu, zato da bom poznal svojo smer. Lahko ga vprašate: kaj ti misliš pod to smer. Kaj bi bila sedaj moja smer v življenju? Človeško bitje mora vedeti, kaj želi v življenju. On zase vedno reče, če je že za narediti napako, potem jo naredim z užitkom, zato ker vem, kaj počnem v življenju. Če ne bom imel nekega učinka od tega kar počnem v življenju, se bom vsaj potrudil narediti najboljše stvari na najboljši možen način.
Temu pravimo neka usmeritev v življenju. Če potrebujem nekaj, ne bo razmišljal o tem nujno moram imeti to, ker ta filozofija ni teoretična filozofija, je praktična filozofija. Je filozofija akcije. Ni zelo romantična filozofija. Romantične filozofije so tiste, ki najdejo izgovor za vse, česar se nekdo ni lotil v življenju, ali pa kot izgovor za vse tisto, česar nekdo ni imel poguma storiti v življenju.
V naši filozofiji imamo vedno obveznosti do sebe, ker je to filozofija, ki želi iz vsakega posameznika narediti nekaj najboljšega kar obstaja. Filozofija odgovornosti, kjer sprejmemo svoje omejitve in hkrati priznamo svoje potenciale. Na ta način imamo popolno ustvaritev stvaritev svoje poti v življenju.
Ali si lahko predstavljate, kako grozno je, če nekdo pri tridesetih, štiridesetih letih, kar je v bistvu slučaj večine človeških bitij, da so pri teh letih popolnoma brez zaupanja v tisto, kar počnejo v svojem življenju. Karkoli počnemo v svojem življenju, so prva stvar rezultati, druga stvar je akcija. Vedno imamo dve priznanji za to, kar počnemo v življenju. najprej je priznanje za pogum, da smo se sploh lotili nečesa in nato šele pride priznanje za rezultate. Če rezultati niso zadovoljivi, imamo vedno priložnost začeti znova. Če pa pogum nikoli ni obstajal, potem nikoli ne poskusimo. Nikoli ne poskusimo znova. Zmaga se ne šteje le takrat, kadar imamo dober rezultat. Zmagovalci začenjamo biti že takrat, ko poskušamo vedno znova in znova in se trudimo za rezultate v svojem življenju. Vedno delamo za to, da bomo imeli jasen um, jasno vedenje, zavedanje svojih akcij.
V naši filozofiji se naše potovanje nikoli ne konča. Vedno začenjamo znova in znova. Zato potrebujemo jasno pamet, jasno zavedanje o tem, kaj želimo v svojem življenju. V osnovi želimo najboljše. To najboljše ima različne oddelke. Te oddelke lahko poimenujemo tudi vrline ali vrednote v življenju, lahko jih imenujemo sanje. Lahko jih imenujemo naše obveznosti. Kakorkoli se nam zdi, lahko poimenujemo te stvari. O svoji usodi v tem življenju, pa bi vsi morali imeti samozaupanje, ker le na ta način smo lahko tako zelo prijazni do sebe, ker če naredimo kakšno napako, poskusimo znova. Grozno je biti strahopetec. Grozno in zelo samodestruktivno je, če le prekrižano roke in ničesar ne storimo za tisto, kar v našem življenju ni v redu. Zelo udobno je biti žrtev. Odvisno je kaj želimo. V tej filozofiji ni prostora za žrtve. Tudi če vas nekdo na primer užali, je dejstvo, da je del odgovornosti tudi naš, ker se nismo uspeli izogniti takšnemu konfliktu. Nismo rojeni za to, da bi trpeli. Nihče ni odporen na bolečino, na trpljenje. Zaradi tega potrebujemo veliko energije, da nas podpira takrat, kadar smo v nemirnem obdobju ali neudobnem obdobju našega življenja. Tisto kar Baba King imenuje neudoben trenutek našega življenja, je tisto čemur ljudje običajno pravijo problem. Ne trdi, da problemi ne obstajajo. Obstajajo. V resnici ljudje res ne vemo, kaj so problemi. Mi smatramo vsakodnevne stvari, ki se nam zgodijo in nam niso všeč, da so se nam zgodile, kot problem. To nas naredi nesposobne za reševanje tistega, čemur pravimo problem. Vsakdan svojega življenja bomo naleteli na neko situacijo, ki nam ne bo všeč. Naša stvar je, da si na svoji poti, v svoji smeri izgradimo neke svoje osebne vrednote in te vrednote prenesemo na bodoče generacije, na svoje otroke, na svojo družino. Vse to je nek temelj naše vizije za življenje. Temelj naše življenjske filozofije in vse to temelji tudi na socialnih vrednotah. Npr. česa nas nikoli ne naučijo, kako biti najboljši možen prijatelj svojim prijateljem. Ni potrebno, da ljubim svojega soseda, lahko mu želim biti le najboljši sosed. Želim biti dober meščan. Želim biti nekdo, ki je vreden zaupanja, ki je odgovoren. Ne želim pa biti svetnik.
Če nimamo upanja zase, da bomo nekdo najboljši, potem nimamo nobene osnove za svoje življenje. Dejstvo je, da ne moremo živeti in preživeti sami v tem univerzumu. Dejstvo je, da ta svet vedno ravna z nami tako, kot mi ravnamo z njim. Naše življenje, naše vedenje, naš karakter, kako se mi vedemo do drugih, vse to prejmemo nazaj. Vse se nam povrne. Torej, zakaj ne bi sebi nudili nekaj najboljšega, zato da bomo prejeli najboljše od tega sveta. Tukaj ne gre za lažno vedenje, da bodo drugi zadovoljni z mano. Dejstvo je, da mora naša sreča v prvi fazi izvirati iz nas samih. Če nismo sposobni, da bi naša sreča izvirala iz nas samih, potem je nemogoče biti srečen v tem življenju. Včasih nekateri ljudje celo plačajo zato, da so lahko nesrečni, ker njihova duša spi, so takšni, kot da niso živi. Samo dihajo.
Moje osebne vrednote me vedno pripeljejo do tega, me vodijo k temu, da bom nekdo močan, da si bom izgradil močno osebnost.
Imeti močno osebnost ne pomeni biti neumen in trmoglav. Ne pomeni prepirati se z nekom samo zato, ker je drugačen od nas. Biti močna osebnost pomeni biti razumevajoč do vseh principov življenja. Med njegovimi osebnimi vrednotami je, zraven tega, da je močna osebnost, ena najvažnejših postavk tudi zaobljuba. Spominja se, da ga je v otroštvu mama učila, da je zaobljuba – obljuba nekaj zelo resnega. Ko je šel na univerzo in je začel poučevati na univerzi, so ga skušali naučiti nek drug pomen obljube. V zahodnem svetu obljuba pomeni neke vrste točnost, je nekaj mehanskega in je v bistvu mnogo lažje od tistega, kar je njega njegova mama naučila v zvezi z zaobljubo. Njegova obljuba v zahodnem svetu, naj bi temeljila na tem, da mora ob šestih zjutraj vstati in če je ob sedmih v službi, potem je izpolnil svojo obljubo.
Če pa pride petnajst minut prepozno, potem se reče: »On je vedno pozen, on ne drži obljube.«
Kakšne so to vrednote, ki temeljijo na času? To je družba katere del smo. Kako dobro in lahko je, nas prinesti naokrog na tak način. Kako lahko in enostavno je zamegliti um nekomu. Potem smo nekdo, ki drži obljubo. Če podpišem pogodbo, ki se da zlahka zbrisati in če izpolnim to, kar je tam zapisano, potem sem res v redu človek. Sistem v katerem živimo, je umetno ustvarjen sistem in zaradi tega ima v sebi tudi umeten način vzdrževanja obljube.

Obljuba v naši filozofiji ne temelji na času. Temelji na predanosti. Na predanosti v vsakem smislu. Naša zaobljuba je, če se soočimo z nečem.
Če rečemo: »Ona je moja prijateljica, zanjo bom naredil vse.« Če gre za mojo kolegico, ji moram dati najboljšo podporo. Ne smem se ji samo smehljati, dokler je prisotna, potem pa iti k neki drugi kolegici in reči, ona tam je čisto zmešana.

Obljuba je lojalnost, je zvestoba, je spoštovanje. Obljuba je zaupanje. Je nekaj kar je predvidljivo. Nekaj od česar vedno lahko pričakujete najboljše. Od koliko vaših prijateljev lahko pričakujete vse to? Oni še sami sebe ne zaupajo, kako naj potem vse to ponudijo vam. Gre za stvar predanosti, vaje, treninga in discipliniranosti.
Vedno govori ljudem: »Najboljši prijatelj, ki ga imate, ni tisti, ki vas ščiti v vaši prisotnosti.« Če je ona moja prijateljica in jo v vaši prisotnosti ščitim ali zagovarjam, to ni le znak lojalnosti. Ona je tukaj zato, da ščiti samo sebe.
Dober prijatelj je tisti, ki zagovarja in stoji ob strani svojemu prijatelju takrat, ko ta ni prisoten in tudi če ne razume vaših interesov, zagovarja vaše interese. Temu mi rečemo obljuba. Je vaša možnost, da daste najboljše drugim, brez kakršnegakoli upanja, da se vam bo to povrnilo. To storimo za svoje lastno zadovoljstvo. Kako rad bi bil sposoben narediti nekaj koristnega, ker to je tisto, kar naredi moje življenje pomembno in zanimivo. Biti tukaj samo zato, ker sem na tem svetu, ni prav zanimivo, sploh pa ne v naši filozofiji.

Potem imamo koncept lojalnosti, zvestobe. O tem ne govori rad, ker si v zahodnem svetu ljudje to zelo radi površno razlagajo.
Na primer: imam fanta in sedaj gre samo zato ali sem mu zvesta, ali mu nisem. Zvestoba je v našem svetu bolj povezana z ljubeznijo. Lojalnost pa je bolj povezana z našim značajem. Nekdo vas lahko ljubi, pa vam ni zvest. To je povsem drugačna situacija. Jaz kot oseba pa moram biti lojalen do svojih prijateljev. Če imam kateregakoli prijatelja, ki mi ne zaupa, potem je najbolje, da grem iz njegovega življenja. Zaradi tega je on tako zelo selektiven in nima tako zelo veliko prijateljev, ker je dejstvo, da je naš prijatelj tisti, ob katerem lahko sproščeno in udobno sedimo, brez strahu, da nas bo uničil. Moram biti tako zelo lojalen, da si za vse te svoje prijatelje želim vse tisto, kar si želim za svoje življenje. Tudi to je lojalnost, da smo lojalni resnici življenja. To je način prakticiranja resnice življenja. To ne pomeni, da smo sedaj mi lastniki resnice, ampak delamo zato, da bi bila naša komplementarna energija koncept resnice. Ko govori o konceptu resnice tukaj ne gre zato, ali se ljudje strinjajo med seboj ali je nekaj res ali ni res. To je samo potrditev. Če je to na mizi šopek rož, potem je to samo potrditev, da je to res šopek. Kdo je to prinesel, je tudi samo potrditev. Gre samo za da ali ne. Resnica je, da če prinesem to sem in priznavam tudi razlog, zakaj sem to storil.
V naši filozofiji pomeni, če je resnica odsotna v duši nekoga, da oseba ni prisotna sama s seboj, ker človeško bitje ni popolno brez resnice. Pomanjkanje resnice je zelo destruktivno za človeško življenje.
Vse te stvari so čudovite stvari in teoretično gledano so zelo lahko izvedljive. V praksi pa je to izziv. On se rad šali z ljudmi in kadarkoli kdo reče, da je nekaj težko, potem to pomeni, da nima želje tega storiti. Če pa reče, da je nekaj nemogoče, potem pomeni, da nima najmanjšega interesa to storiti. Vse v tem življenju je kreacija. Kreacija je dinamika. Kreacija je akcija, je pogum, je gibanje, je obljuba, ki jo imamo do svojega življenja. Tisto, kar storijo drugi, je lahko navdih tudi nam, da bi tudi mi storili to. Dejstvo je, da v tem življenju vsi kopiramo drug drugega. Skoraj nihče ne izumi nič novega.
Vsi nekako baziramo na nekem navdihu. Rečemo: »Ona se je pa lotila tega in tega in je uspešna pri tem. Bom še jaz storil enako.«
Kopirati druge ni nič narobe. Edino dejstvo je, da moramo priznati to, kar kopiramo in dejstvo je, da naj bi kopirali tisto, kar je dobro, ne tisto, kar je narobe.
V naši filozofiji, karkoli sanjamo, kakršnekoli sanje imamo za svoje življenje, je možno. Zato imamo energijo, ki se imenuje ase (izg.aše). Ase je energija realizacije in verjamemo, da ima vsak v svojem življenju nek svoj potencial in ta energija ašeja, energija izkoristka našega potenciala, je tisto, kar naredi naš potencial viden drugim in uspešen. Moramo biti dinamični v življenju.
Na primer: pozimi se zbudimo zjutraj in zunaj je vse zasneženo in bi še spali, ker je vreme depresivno in je zunaj še mraz. Vendar vstanemo, se stuširamo, oblečemo in gremo v službo.
Zakaj ljudje ne zmorejo enake odločnosti in enakega poguma, da bi se spopadli s svojimi težavami v življenju?
Ljudje določene stvari pustijo avtomatiki v svojem življenju.
Zjutraj vstati, iti v službo, zaslužiti denar. Naredijo vse, da si zagotovijo plačilo vsak mesec.
Zakaj ne bi iste energije, ali iste vztrajnosti, porabili zato, da bi si dobili partnerja, zato, da bi bili bolj potrpežljivi do svojih staršev ali do svojih otrok, da bi dali svoji družini več miru, umirjenosti v življenju?
V glavnem gre zato, da imamo pomanjkanje občutka za prioriteto v življenju. Vsi imamo potreben aše, potrebno notranjo energijo realizacije, da bi ustvarili vse svoje sanje. Vsaj tiste resnične sanje za naše življenje. On je uspel uresničiti vse svoje sanje, kar jih je do sedaj sanjal. Dejstvo je, da vedno sanjari oz. si želi za svoje življenje tisto, česar je sposoben. Vse njegove sanje za njegovo življenje so vedno blizu njegovi realnost. Vsebina njegovih sanj, njegovih želja, je blizu njegovi realnosti. Če bi začel sanjariti o stvareh, ki so mu nedosegljive, ker niso del njegove realnosti, bi to pomenilo, da ne želi nič spremeniti v njegovem življenju, da ne želi ničesar doseči v življenju.
Na ta način smo prišli do procesa verjeti v nekaj. Do procesa, kjer pridemo do določenih božanstev narave. Vse te energije narave, so za nas božanstva. Vsi vemo, da brez narave ne moremo preživeti v tem življenju. Živimo lahko brez luči. Ne moremo živeti pa brez vode, ne moremo živeti brez rastlin in ne moremo živeti brez zraka, ki ga dihamo. Ne moremo živeti brez energije ljubezni.
Nekdo reče: »Oh. Jaz sem že par let sam, pa preživim.« Dejstvo je, če nimamo ljubezni, ne moremo preživeti. Ljubezen ni samo neka fizična zadeva med dvema osebama. Ljubezen je nekaj, kar nosimo v sebi. Ljubezen je neko spoštovanje, ki ga imamo v sebi. Ljubezen je sposobnost začutiti srečo, ki jo imamo v življenju. Ljubezen je narediti življenje sladko sebi in drugim. Za vsako šibko točko človeškega življenja imamo svojo energijo narave, svoje božanstvo, ki nam pomaga preživeti to nadlogo. In med vsemi temi je eden zelo pomemben. Tudi ostali so seveda zelo pomembni. Vsi so zelo pomembni – odvisno od vizije vsakogar med nami.

Imamo Ifa, bog znanja, modrosti, usode. Bog ali energija, ki nam da luč v naše življenje. Zakaj luč? Saj imamo umetne luči. Imamo dnevno svetlobo. Dejstvo je, da smo ljudje zelo pogosto v temi v tem življenju in takrat potrebujemo energijo, nekaj kar nam pove, kako naj se usmerimo v svojem življenju, kaj naj storimo, da pridemo ven iz teme. Vsi imamo svoje naravne omejitve. Ifa je odgovor na tisto, česar ne vemo. Pokaže nam tisto, kar se skriva v človeškem umu. Je božanstvo, ki nam pomaga odkriti skrivnosti in bistvo človeškega življenja.

Imamo Esu (izg. Ešu), ki ga tudi v slovenski kulturi zelo dobro poznamo takrat kadar trikrat potrkamo. Takrat na nek način kličemo Ešuja in to je bog reda, organizacije, discipline, zaščitnik poti. On služi integraciji človeškega življenja v kolektivnem smislu in individualnem, ker je pomembno, da imam v sebi združeno vse to kar sem. Vse, kar sem, moram združiti, sinhronizirati znotraj sebe. Drugače bom dober le v nečem, v nečem drugem pa me sploh ne zanima.

Imamo še druge energije, vendar ni dovolj časa, da bi govoril o vseh teh energijah. V našem sistemu verovanja, da bi razumeli naš sistem verovanja, moramo razumeti koncept Orija, koncept usode, energijo, ki vodi in usmerja vse v našem življenju. Ta energija je kot neka vrhovna energija, je samostojna in je vitalnega pomena za naše preživetje v našem življenju. Določa naše mesto v tem življenju. To je naša osebna lastna vitalna energija in je del našega značaja, ter je tisto, kar določa naše mesto tukaj. Vedno delamo s to energijo, da jo revitaliziramo, zato da smo sposobni pravilnih dosežkov v svojem življenju. Dosežkov in prispevkov v svoje življenje.

Obstaja tudi politeističen ali religiozen sistem, kjer vrhovnega boga predstavlja Eledunmare in hkrati verujemo v vse, kar obstaja v tem življenju.
Imamo tudi božanstvo zdravljenja, ki se imenuje Obaluwaye.
Imamo energijo Iya-mi – energija mater univerzuma, s katero častimo vse ženske na tem svetu.
Aje (izg. Ađe) – boginjo denarja, multiplikacije.
Sango (izg. Šango) – bog pravice in močno verovanje v prednike. Radi častimo svoje prednike, ker je dejstvo, da smrt ne konča ničesar. Tako zelo verjamemo v potencial, v sposobnosti človeške rase, da verjamemo v to, da se človeška rasa stalno obnavlja in človeštvo bo obstajalo vedno, bodisi v vidnem svetu ali v svetu prednikov. Odvisno od časa. S čaščenjem prednikov dosežemo tudi to, da se osvobodi ali očisti neka energija odvisnosti od energije naših prednikov. Dejstvo je, da od njih ne podedujemo le tistega, kar so nam zapustili v oporoki (denarja, hiše, avtomobila…) ali pa fizičnega izgleda. Podedujemo lahko tudi njihove zasvojenosti, njihov slab smisel za humor, njihovo strahopetnost, njihovo neumnost, njihovo darežljivost in najhujše od vsega je, da lahko podedujemo vse tisto slabo, kar se je zgodilo v njihovi usodi. Če pogledamo preprosto v svoje življenje, je to lahko razlog, zakaj nekateri ljudje uničujejo druge, napadajo druge in takšne osebe ponavadi vedno znova privlačijo neke slabe energije v svoje življenje. Te energije se lahko po smrti takšne osebe prenesejo na njegovega naslednika. Včasih se lahko to zgodi še takrat, ko je taka oseba še živa. To ni sedaj propagandni oddelek biti dober za druge, temveč biti dober do sebe. Prednike častimo tudi z namenom, da očistimo negativne vplive preteklih generacij in da iz svojega življenja odstranimo njihov negativni vpliv. Hkrati pa jih častimo tudi zato, da blagoslovijo naše življenje, da nas ščitijo, da privlačijo dobre stvari v naše življenje, da so naši prijatelji in hkrati se jim na ta način, ko jih častimo, zahvalimo za to, da so nam dali priložnost biti živi na tem svetu.
Verjamemo tudi v medicino, verjamemo v zeliščarstvo, v določeno magijo.

Naše iskanje dobrega življenja doseže nek nivo zavestnosti, ko poiščemo neko inicijacijo. Kot je povedal že na začetku, je naša filozofija filozofija prakse, odločitve. Inicijacija nam predstavlja neko čudovito izkušnjo, katero na žalost mnogi ne izkoristijo popolnoma, ker pozabijo istočasno zraven inicirati še svoj um.
Inicijacija je kot neke vrste priložnost roditi se znova, ko smo še živi. Je priložnost spremeniti naš um, naš pogled na stvari in je mogoče odreči se samokaznovanju, ki ga izvajamo vsak dan v življenju. Je omogočitev odreči se nekemu nadzoru, ki ga izvajamo (nepravilnemu nadzoru) v svojem življenju. Namenjena je temu, da uniči naše strahove in je namenjena temu, da zberemo pogum soočiti se z realnostjo in težavami v svojem življenju. Vnese več dinamika v naše življenje. Naredi nas pripravljene za kakršenkoli izziv v našem življenju. Je naša sposobnost, da ne priznavamo trpljenja in da ne priznavamo tega biti žrtev.
Proces inicijacije se zgodi v treh nivojih. Na samem filozofskem nivoju – na konceptu te filozofije. V praktičnem aspektu in aspektu discipline, ker bog ali bogovi, kakor želite, oni ne bodo prišli na zemljo, da bi nam tukaj služili, pomagali v fizičnem smislu – v smislu fizične izkušnje. Dajo pa nam potrebno energijo, dajo nam potrebno moč, lahko pomnožijo, povečajo, spotencirajo vse naše tendence, vse naše sposobnosti. Lahko naredijo vse pripravljeno v našem življenju, naše je le še, da se potrudimo.To ni filozofija čudežev, temveč je filozofija odnosa do stvari. Če je nekdo pričakoval čudež, tukaj ni čudežev. Če pa želimo maksimalno izkoristiti svojo energijo in če želimo do maksimuma izrabiti svoj potencial, svoje dobre plati, potem je to za nas prava filozofija. Mi ne prelagamo svojih problemov drugim. Skoraj bi lahko rekel, da sovražimo, če nekdo druge krivi za svoje probleme. Skozi energijo inicijacije ali skozi energijo sledenju te filozofije, dobimo priložnost za zelo rafinirano imaginacijo, ker vse se vedno začne v naši imaginaciji – v naši domišljiji. Ničesar v življenju ne naredimo, ne da bi uporabili svojo domišljijo. Naša domišljija je naš navdih. Naš navdih in naša inspiracija je naša vera. Ko govori o veri, o verovanju, ne želi o tega govoriti v religioznem smislu. Gre le za to, da zaupamo vase in v energijo. On ima absolutno slepo zaupanje v to, da mu ta filozofija lahko prinese vse udobje, ki si ga želi v svojem življenju. Zaveda se, da se mora za vse to potruditi, da mora iti na polje in se boriti za to. Božanstva lahko izberejo čudovito žensko zanj v njegovem življenju, ampak on je tisti, ki jo mora osvajati in jo mora zapeljati. Dejstvo je, da zahodnjaki in tudi celo ljudje, ki so inicirani, govorijo, da imajo nek problem, se pritožujejo nad njim in ga še hranijo s svojo energijo v teoriji, v praksi pa ne naredijo ničesar, da bi ga premagali. Moramo se sami vplesti v zgodbo svojega življenja. Sami moramo izvesti akcijo. Pritoževanja nimamo radi. Naša filozofija ne podpira tega, da bi vse prelagali na druge, ali pa da bi rekli, to je moja karma, saj ne morem nič narediti, da bi spremenil karkoli, ker imam pač takšno karmo. Karma je zelo lahek način za sprejeti trpljenje in je zelo zlahka priznati naše omejitve. Je čudovita razlaga za to, da se lahko opravičimo od naših odgovornosti. Še posebno, če imamo vse fizične, mentalne in psihične sposobnosti, da bi nekaj storili. Še celo, če fizično in psihično nismo v stanju nekaj spremeniti, imamo še vedno obveznost do samih sebe, da se potrudimo za najboljše. Ta moja vera je tisto, kar prispeva k izgradnji mojega notranjega miru, ker verjamem, da bo jutri bolje. Zakaj ne bi bil umirjen danes, če vem, da bo jutri bolje.
Igra življenja je tudi počakati. Edino, česar ne moremo prevarati v tem življenju, je čas. Zato moramo biti zelo razumevajoči in prijazni do časa in tisto, o čemur se nikoli ne bomo pogajali, je naša osebna sreča. Nikoli ne smemo nikomur dovoliti, da bi uničil naš notranji mir in našo srečo.
Doma se rad šali s svojo ženo. Reče ji: »Ti poznaš mojo politiko, mojo filozofijo, kako funkcionira in če se misliš vesti kot nekdo, ki je nor, je maksimum tega kar dovolim da bodo ljudje rekli to: »Baba King ima noro ženo.« Pomembno je, da ne bodo rekli on je nor moški.
To je zelo pomembno. Pomembno je, da branimo naš mir in našo srečo, ker naš mir in naša sreča je nekaj najplemenitejšega, kar imamo v svojem življenju. To, da smo darežljivi, da smo dobrovoljni, da smo tolerantni. Če smo tolerantni, smo lahko prijazni do vsakogar. Če smo dobrovoljni, potem lahko služimo, pomagamo vsakomur. Če je naš um napreden, potem smo sposobni sprejeti dosežke vsakogar. Naše sanje - nobene sanje niso nemogoče. Dejstvo je, da tisto, kar ljudje radi imenujejo problem, je le lenobnost njihove akcije. Vse te vrednote, vsa ta prizadevanja, nas pripeljejo do tega, čemur pravimo sladko življenje. V naši filozofiji se življenje smatra kot nekaj tako sladkega, da določene otroke, ki imajo spiritualen problem že ob svojem rojstvu, imenujejo Ayedunpe. Prevod tega imena bi bil: Univerzum je sladko mesto za bivanje.Če želimo prevesti to metaforiko, bi bilo: Odkrij sladkost življenja. Vse te stvari so namenjene temu, da se osvobodimo tistega, čemur pravimo trpljenje pod narekovaji. Vse te stvari so zelo pomembne in zelo vredne, zato da si ustvarimo dobro življenje.
Imamo teorijo motivacije. Naša filozofija je motivacijska filozofija, vendar ne pozabite, da drugim lahko damo le to, kar imamo. Vse, kar mi zagovarjamo v tem življenju, so naše osebne kvalitete. Bog je darežljiv. V vsaki civilizaciji ne glede na to kateri bog, v vsaki filozofiji in zato bog nikomur ni dal premalo potrebne energije za preživetje. Tudi če je nimamo ob svojem rojstvu, je poslal nekoga v naše življenje, ki nas podpira s svojo energijo. Zato ne krivimo boga. Ljudje indirektno ves čas prelagajo neko krivdo na boga. Če rečemo moje življenje je zmeda, krivimo boga.
Če rečemo, nisem srečen, krivimo boga. Bog pa je tako darežljiv, da nam je dal vse v našem življenju: inteligenco, vse čudovite izraze narave. Preprosto vse, kar imamo v svojem življenju. Torej izziv je ali se bomo sprejeli takšne kot smo in bomo našli lokomotivo, ki nas bo popeljala skozi življenje in ali bomo to dali kot prioriteto svojim dosežkom.
To bi bilo na kratko bistvo naše filozofije.
Gre za koncept energij, ki privlačijo srečo v naše življenje, privlačijo sladkost, da bomo imeli kontrolo nad svojimi naravnimi omejitvami, da bomo imeli uravnoteženo življenje, da bomo nekdo, ki je psihično in čustveno zdrava oseba. Zelo pomembno je, kako zdravi smo v tem življenju. Najpomembnejše zdravje je mentalno zdravje. Dokler smo mentalno zdravi lahko razumemo in rešimo vsakršen problem v svojem življenju. Začutiti in videti moramo v sebi rešitev za vse probleme v našem življenju. Naša filozofija pravi – le mi sami smo tisti, ki si lahko damo priložnost biti srečni v tem življenju. Sreča in zadovoljstvo sta edini dve čustvi, ki ju ne moremo deliti z nikomer v tem življenju. Ljudje so lahko socialno gledano razumevajoči do tega, ampak bolečina, sreča, mir, vse to je popolnoma stvar vsakega posameznika. Je čisto nekaj osebnega. To pomeni, da jo moramo poiskati na svoj način, zato da bo življenje sladko in da bomo znali čutiti sladkost življenja. To je tista obljuba, ki jo vsakdo, ki si to filozofijo sprejme za svojo, ima do svojega življenja.
Že tukaj v dvorani je nekaj takih, ki so inicirani v to filozofijo in zato hkrati poziva tudi njih, naj ne pozabijo bistva te filozofije, tega da je naše bistvo braniti vse svoje interese z namenom, da si vse svoje življenje naredimo čim boljše, ker le tako bomo kaj dobrega nudili tudi drugim. Če smo umirjeni, lahko damo mir, če smo srečni in radostni, lahko to izžarevamo iz sebe. Če imamo dobre ideje in zdravo pamet, potem lahko to delimo z drugimi in to naredi veliko razliko v kvaliteti življenja, ki ga imamo. Zaradi tega smo posvojili to filozofijo in zaradi tega jo želimo deliti s čim več ljudmi, ker želimo, da bi vsi živeli boljše življenje. Baba King je nocoj prišel k nam zato, da nam pove tisto, kar on misli, da mi želimo vedeti o afriški filozofiji o Yoruba filozofiji, sedaj pa je čas, da vi vprašate, kaj vas zanima o tem. Morda ste skozi njegov govor, ki ga je imel do sedaj začutili v sebi nekaj, kar bi vas osebno zanimalo v vezi s tem, zato sedaj vprašajte. Še pred tem bi se vam rad zahvalil, ker je v življenju zelo pomembno govoriti. Zvezda tega karkoli smo rekli, je tisti, ki nas posluša. Zato hvala, da ste ga poslušali.

Vprašanje: Vpliv energije karme in usode. Kakšen vpliv imamo mi sami na vse to na te energije?
Odgovor: Dejstvo je, da smo vedno sami sebi največji in sovražniki, ker imamo svoje omejitve, svoje strahove, svojo zlobo. Takšno je življenje. Vse to sestavlja naše življenje hkrati z dobrimi energijami, ki jih imamo. Imamo pomanjkanje poguma, pomanjkanje odločnosti, pomanjkanja realnih – jasnih sanj kaj želimo doseči, pomanjkanja pravih projektov v svojem življenju in v bistvu korenita sprememba, reorganizacija našega uma v tem smislu, da negativne vplive vseh drugih in svoje spremenimo oz. transformiramo v pozitivne – to je najlažje doseči z inicijacijo. Energije so vedno naklonjene temu, da bi reorganizirale naše življenje v tem smislu. Imamo različne energije na voljo v naravi, ki lahko zadovoljijo različne potrebe v določenem obdobju našega življenja. Prva stvar, ki se je moramo zavedati v našem življenju, so naše lastne omejitve. Ne da se izgovarjamo, ker je bil moj oče takšen ali ker imam takšno karmo. S tem, da častimo svoj Ori lahko spremenimo mnogo, ker pod Ori – svoj notranji oltar smatramo prostor v naši glavi, ker vedno vse, kar se nam dogaja v življenju, si najprej sprogramiramo v svoji glavi, si zamislimo kot idejo, ki jo potem izpeljemo ali se ji odrečemo. Če bomo imeli svojo glavo kot oltar, da jo bomo častili, da se bomo pogovorili z njo, s tem, da pri nas se pogovarjamo na glas, ker gre za oralno kulturo in si rečemo:

 

  • Moj Ori, poskrbi, da bom imel danes čudovit dan.
  • Vodi moje noge po dobri poti.
  • Poskrbi zato, da bom toleranten, umirjen, razumevajoč.
  • Daj mi zdravje.
  • Daj mi pogum.
  • Daj mi odločnost.

To je naša vsakodnevna, osnovna molitev in s tem, če imamo svojo dobro notranjo energijo, potem lahko marsikaj spremenimo v svojem življenju.

Vprašanje: Glede na tako dobro filozofijo, zakaj je toliko problemov v Nigeriji?
Odgovor: Med nami sta dva Slovenca, ki sta bila pred kratkim v Nigeriji. Onadva sta živa priča temu, da večina tega, kar govorijo v poročilih, ni čisto tako res, kot pravijo. Že na začetku predavanja je omenil problem kolonializma v afriškem svetu. Verjetno, če ne bi bila Nigerija tako zelo bogata z nafto, mogoče ne bi imela tako zelo veliko problemov. Vsakič, ko se umetno sproži problem na kakšnem naftnem najdišču, cene bencina poskočijo za pet odstotkov. Tukaj ne gre za filozofski koncept problema, gre za čisti materialno-ekonomsko-materialistični problem.
Na internetu lahko preverite, ko je skupina neodvisnih znanstvenikov raziskovala srečo v svetu, so ugotovili, da Nigerijci spadajo med najsrečnejše ljudi na svetu.
On je zelo srečen v svojem življenju, ker ima absolutno vse, kar potrebuje zase v svojem življenju. Ne potrebuje več kot ima, zato je srečen.
Koncept sreče je drugačen. Sreča je nekaj, kar mora biti prisotno že preden dobimo dosežke v svojem življenju. Je naša življenjska kvaliteta. Nekdo je lahko srečen v zelo ubogih razmerah za naše oči gledano. Nekdo je srečen samo zato, ker je živ, ker vidi in je zdrav. V naši filozofiji predstavlja sreča nekaj drugega kot zadovoljstvo. Pogosto ljudje ta dva pojma enačijo. Mislijo, da je eno in isto. Lahko smo zelo zadovoljni in nismo srečni. Lahko smo zelo srečni in nismo zadovoljni, ker gre za dva osnovna koncepta življenja.