Duhovna skupnost Oriš - energij narave

Živimo z vrednotami

Ste v stiski? Vas mučijo vprašanja, na katera si ne znate odgovoriti?
Na religiozno neobremenjen način vam bomo skušali pomagati z nasvetom, kako doseči boljše počutje, boljše življenje.

Pišite nam >>>

 

Baba King – javno predavanje na temo: »Prehrana in fizična aktivnost – pomen v filozofiji oriš«, 10.10.2013

Če pogledamo sodobni čas, ima vsak težavo, povezano s hrano ali gibanjem. Obstaja veliko ljudi, ki ne sprejemajo svojega telesa, se ne ljubijo. Pritožujemo se, hkrati pa imamo več hrane, kot je je bilo na voljo kdajkoli v preteklosti. Prav noro je, da sočasno nekje nimajo niti minimuma hrane za preživetje, drugje pa so na dieti … in mečejo hrano v smeti.

Nekateri ljudje so fizično zdravi, a se zbujajo kmalu po polnoči, kot bi bili bolni. Vse to je težko razumeti. Telo je lahko leno, lahko je len tudi um. V filozofiji oriš telo služi duši. Telo je sestavljeno iz različnih delov in vsak del človeškega telesa je vitalen. Vsak del zase ima svojo funkcijo, vsi skupaj tvorijo nov pomen. Vprašanje pa je: »Ali telo uboga dušo ali duša uboga telo?« V določenih situacijah telo uboga dušo. Nekatere stvari so v našem življenju avtomatske, neodvisne od izkušenj. Vemo, kako določene stvari početi, na kakšen način, določenih stvari človeškega nagona ni treba učiti, so prirojene. Določenih pa se moramo naučiti. Na primer v zvezi s telesom. Ali poznamo pomen svojega telesa? Ali pravilno uporabljamo svoje telo? Če naše telo odraža pomen naše duše, če simbolizira prvi korak k uspehu v življenju, če predstavlja maksimalen uspeh v življenju, saj s pomočjo telesa izrazimo svoj uspeh, kako da potem nekateri ne znajo pravilno uporabljati telesa, nekateri pa ga spontano uporabljajo z namenom doseganja svojih ciljev? Ne glede na našo lepoto, nam v nobeni banki ne bodo dali denarja. A ne glede na to v naši filozofiji verjamemo, da nam naše telo zelo dobro služi, ker smo odvisni od svoje duše. Duša ustvarja značaj, podosebnosti, vse vzorce našega življenja. Naše telo je naše orodje. Ne govorim o lepoti ali senzualnosti, temveč o tem, kaj vsak dan počnemo s svojim telesom.

Primer: nekateri že v ponedeljek zjutraj, preden gredo v službo, rečejo, da so utrujeni. Če so utrujeni v ponedeljek, je jasno, da bo ves teden neuspešen. Če se zbudim v ponedeljek in si začnem sugerirati, da sem bolan, sem že s tem izklopil stikalo svoje vitalnosti. Potem moje telo ne more funkcionirati. Naše telo je pod komando, ima daljinski upravljalnik, ki ga poseduje naša duša – in naš um. Vse, kar gre skozi naše misli, je na žalost materializirano v našem telesu. Zato začnemo zmanjševati svoje gibanje, našo telesno aktivnost, naše delovanje v življenju – zaradi negativnih misli. Ljudje, ki trenirajo po 10 ur dnevno, da se pripravijo na maraton – zakaj jim uspe? Ker so dobri? Ne! Zato, ker znajo na pravi način uporabiti svoje telo.

Koliko ur dnevno pa mi uporabljamo svoje telo, da bi dosegli svoje cilje? Niti eno uro! Nekdo pa je v stanju trenirati 10 ur dnevno – ti ljudje svojo dušo vnašajo v svoje telo. Svoj um in cilj prenesejo v svoje telo. In zato njihovo telo postaja zelo aktivno in dinamično, zato dosežejo svoje cilje. Tudi, če je njihov talent umski, mora biti telo aktivno, sicer se talent ne izrazi in ne dosežejo nič. Ker telo služi duši in umu, je od tega odvisna funkcija, ki jo želim pridodati svojemu telesu. Nisem športnik in ne grem na maraton, zato ne potrebujem tako strogega treninga, ampak v funkciji svečenika moram vsak dan trenirati sebe, da postanem bolj toleranten. Če bi King želel nekoga poslati k vragu, ga na isto temo Baba King lahko pošlje le v raj. Moje telo predstavlja Baba Kinga, njegovo mnenje, njegov govor, njegove reakcije, karkoli počne, gre skozi njegovo telo. In se včasih ujema s Kingom, včasih pa z Baba Kingom. Naše telo uboga naš um. Da bo naše telo delovalo pravilno, nam morajo biti jasni naši principi. Nekateri poznate funkcijo Orija, nosu, ust, oči, rok, prsnega koša, nog … To niso le deli telesa, če ozavestimo njihov pomen, to postanejo orodja za doseganje ciljev. Vse v življenju se začne nevidno. Nič ni mogoče ustvariti, če se prej ne pojavi v imaginaciji. Intuicija in imaginacija sta zelo zasebni. In ko damo telo na uslugo naši imaginaciji, jo udejanjimo prek dotika. Po drugi strani je telo suženj duše, še posebej, če ljudje nimajo nobenega projekta v svojem življenju. Njihova duša le živi v telesu. Ko duša le živi v telesu, jo telo pač prenaša s seboj. In tako življenje nima konkretnih dosežkov. Ko pa telesu duša poveljuje – ga usmerja, vodi, človek lahko realizira vse v življenju. To so razlogi, zakaj pri iniciaciji toliko delajo na telesu. Da telo lahko služi duši – da se ga pripravi na to. Naše telo je posledica vloženega truda, je orodje, arhitekta vsega v življenju pa sta duša in um. Ampak to se žal lahko spremeni – telo lahko poveljuje duši, dominira umu … Kadar smo manj aktivni, manj objektivni, ko se manj trudimo, to pomeni, da telo dominira duši. In to so razlogi za mnoge neuspehe v našem življenju, za zamude. Če pa je telo pod komando duše, uma, stvari tečejo gladko in dosežki so bolj vidni. Vse ideje, vse vizije je treba materializirati. Človeško telo si ne zna predstavljati nič. Zato ne more vsak na primer naslikati slike. Slike ne ustvari telo, ustvari jo vizija, um, duša – z eno besedo talent … Telo samo ne stori ničesar, ne ustvarja. To so razlogi, zato vsak ni sposoben za vse. Tudi, če bi šli vsi na likovno akademijo, niti slučajno ne bi bili sposobni enake upodobitve iste teme – ker tega ne počne telo, to izvira iz druge ravni človeške energije. Zato je vsak del našega telesa pomemben. Tudi za fizični stik. V vseh medsebojnih odnosih je telo prvo, s pomočjo katerega navežemo stik, s telesom se najprej približamo, šele nato nastopi govor. Na telesu se lahko odraža naša duša, ali pa lažna slika, ki jo kažemo javnosti. Telo mora biti »fit« in prvi način, da ga takega ohranimo, je fizična aktivnost. Telo hranimo na več načinov, treba se je gibati, drugi način je hrana. Vsaka hrana ni kompatibilna z našo individualno energijo. Jemo zato, da stimuliramo aktivnost telesa. V filozofiji oriš verjamemo, da je za vsako stvar v življenju treba plačati. Nič ni zastonj, kadar kaj dobimo zastonj, je nekdo za to plačal. Plačilo telesu, ker je fit – je hrana. In plačujemo vnaprej, kreditiramo svoje telo, saj če ni pripravljeno in nahranjeno, ne moremo ničesar doseči. Hranimo se za moč v prihodnosti. Kot pri sončni energiji – ki jo shranimo za takrat, ko jo potrebujemo. Enako telo akumulira energijo. Telo potrebuje mineralno, rastlinsko in živalsko hrano, s katero napolnimo tudi svojo energijo z različnimi vrednotami. Nahrani nas z ašejem za ambicije v življenju, z ašejem za zdravje, za privlačnost, za zaščito – ne le za fizično gibanje. Hrana, ki jo jemo, ima svoj prispevek v našem življenju. Ko jemo ribe, te uravnotežijo našo energijo. Naše telo postane manj agresivno. Svojo hitrost imamo pod nadzorom. Zakaj vsak dan potrebujemo vodo? Da uravnoteži naše gibanje, harmonizira naš temperament – tako s pitjem, v hrani, s prhanjem … in to je razlog, zakaj je večina našega telesa sestavljena iz vode. Nutricionisti govorijo o hrani, ki je dobra za našo kri. Že milijone let se ve, da vsaka hrana spremeni temperaturo naše krvi – določena jo dvigne, določena jo zniža. Temperatura naše krvi določa raven naše jeze v telesu. Naša kri lahko vre – ko smo besni, nestrpni, pod stresom … takrat se kri začne segrevati in začnemo izgubljati kontrolo  nad svojimi čustvi. In obstaja hrana, ki nas ohladi. Zato Jorube rečejo ob obedu: »Naj imam dobro prebavo,« in to ne pomeni le fizične prebave. Pomeni, naj vsaka sestavina hrane opravi svojo vlogo. Ko želimo pripraviti meso, potrebujemo ogenj, ki simbolizira energijo transformacije, potrebujemo sol, ki je energija ohranjanja. Ogenj transformira našo energijo, sol bo ohranila vse, kar je dobro in to zbalansirala, šele zadnja aktivnost je meso, saj za razvitje okusa meso potrebuje ogenj in sol. Potem se začne aktivnost mesa v telesu – ki mi da živalsko akcijo. Če pogledamo v naravo, so tako rastline kot živali mnogo bolj sposobne pravilno uporabiti svoje sposobnosti kot človek. Temu ne more nihče oporekati. Krava npr. jé travo in iz trave proizvaja meso. To je fizična in energetska aktivnost. Ribe enako – jedo malenkosti in proizvajajo meso. Mi pa smo odvisni od več truda, da si zagotovimo preživetje. In včasih nam ne uspe uravnotežiti vseh teh energij znotraj sebe. To so razlogi, zakaj ima nekdo na primer preveč holesterola, sladkorja … Večina naših težav z zdravjem nima veliko opraviti s količino in tipom hrane, ampak z našimi fizičnimi pomanjkljivostmi. Obstajajo ljudje, ki uživajo zelo mastno hrano, pa nimajo holesterola. Odvisno od tega, kako naše telo deluje, v kolikšni meri uspe tisto, kar pojemo, spremeniti v energijo za lastno delovanje, rast, tvorbo mišic …

Seveda ne trdim, da se nam zdravje ne izboljša, če imamo težave in smo na posebni dieti. Določene diete so nujne. A v principu imajo fizične težave telesa opraviti z neko našo nesposobnostjo, da bi pravilno predelali, kar vanj vnesemo. Poznate mnogo ljudi, ki ne kadijo, pa imajo težave s pljuči in obratno. Vsak del našega telesa služi eni vitalnosti. In recimo da imajo moja pljuča v mojem telesu več vpliva na mojo vitalnost – v tem primeru je tudi moja tendenca, da zbolim, bolj povezana s pljuči. Če je bolj aktivno srce, zna biti to moja težava …

Medicina ne more odgovoriti na vse naše težave. Medicina poizkuša zmanjšati naše težave, nima pa odgovorov nanje. Vse pač ni povezano z zunanjimi vplivi, večino stvari si ustvarimo od znotraj. Na enak način, kot mi telo proizvaja vitalnost za moje preživetje, mi proizvaja tudi težave, travme … za mojo žalost, šibkost … Ko se pogledamo v ogledalo in nam naše telo ni všeč, kdo je kriv za to? Večina ljudi si žal ni všeč. To je vzporedna tema – ko si nismo všeč, je to abiku revolucija, nima nič opraviti z realnostjo. Poznam mnogo ljudi, ki se sovražijo. Če je nekdo inteligenten, vidi, da so vsi ljudje na tem svetu lepi na svoj način. In v življenju se navadimo na vse – na dobro in na slabo. Nič se ne spremeni zaradi tega kako kako smo videti. Zakaj si potem nismo všeč? Če smo odgovorni in ohranjamo svoje telo – potem nam neodobravanje tega da vedeti, da nismo najbolj sposobni upravljati z njim. Smo del narave. In narava je lahko najbolj zlobna. Vse, kar damo v naravo, narava sprejme in vrne. Če onesnažimo prst, nato pa sadimo nanjo – ne bo raslo, ker smo uničili vse dobro v njej. Zato smo v naši filozofiji zelo predani svojemu telesu. Ena prvih lekcij je ljubkovanje Orija – pobožamo se po glavi in si povemo, kaj želimo. Zato, da nam naš um dobro deluje. Ker če ne, nam gre v življenju vse narobe, in ne obstaja mehanik niti psihiater, ki bi popravil naš um. Niti svečenik ga ne more. Zato vedno delamo veliiiko na telesu, da je to v stanju shraniti energijo in se sinhronizirati z umom. Pomanjkanje balansa se lahko zgodi tudi zaradi načina prehrane. S tem, kar jemo, pijemo in z načinom, na katerega obravnavamo svoje telo pa lahko balans vzpostavimo nazaj. Ljudje lahko porabijo polovico plače za hrano, predobro jedo, kupijo dober avto, da ni treba preveč hoditi, hodijo v tujino, kupujejo lepe torbice … doma pa imajo pekel. Če vse vlagamo v zunanji blišč, uničimo notranjega. Telesa ne hranimo le s tem, kar jemo, kako ga oblečemo … hranimo ga s posteljo, na kateri spimo, z mirom, ki ga čutimo doma in pri delu, z okoljem, v katerem živimo. Če vse to ni sinhronizirano, telo ne deluje dobro. Zato je zelo težko, ko je nekdo na dieti – ker nima težave le s hrano, ampak z okoljem, z življenjskim slogom …

V naši filozofiji verjamemo, da če nismo zadovoljni s telesom, nekaj ni v redu z njegovo uravnoteženostjo. Teoretično naj bi najbolj ljubili sebe. Če ta ljubezen ni harmonizirana, je s to osebo nekaj narobe. Potrudite se izvedeti, kaj so vaši tabuji, in jih upoštevajte. Kaj je za vas najboljša hrana in katere ne jejte. Če boste vedeli vse to – boste svoje telo pripravili na to, da bo govorilo isti jezik z vašo dušo. Telo hranimo, da bomo videli prav, da bomo s svojo močjo dali več pomena našim notranjim očem, intuiciji, razumevanju življenja, smislu za varnost, pogum … Če je telo v balansu, imajo naša usta več moči, več kontrole nad življenjem – naša usta so naše orožje, ki lahko strelja v nas ali pa nas brani. Naše roke so orodje za konstrukcijo v življenju. Nekateri ljudje naredijo, da vse, česar se dotaknejo, napreduje, se multiplicira, drugi pa vse spremenijo v prah. Naše noge: kamor stopi naša noga, ustvari novo pot za naše življenje. In to nas lahko vodi v dobre ali slabe smeri. Naše telo je orodje in težava nastane, kadar telo želi dominirati nad dušo. Ker telo je prešibko, da bi poveljevalo duši. Zato moramo telo hraniti – samo po sebi je šibko. Naše telo je razdeljeno na fizični del, ki razpade in na duhovni del, ki ne umre in se ne razgradi, temveč vztraja, se inkarnira …

Ali sem zadovoljen s seboj, ne le s telesom, s svojim življenjem? Če je odgovor ne, imam težavo. Ker telesa ne morem spremeniti, sebe pa še težje. Nihče se v tem življenju ne spremeni, lahko pa se izboljša.

Tisti, ki razmišljate o dietah – to je zelo polemična tema, še posebej za Baba Kinga, ker tudi če bi imel 100 kg več, se zato ne bi sovražil. Lahko bi mu šlo njegovih 100 kg viška na živce, a zato se ne bi ljubil manj. Vsak na tem svetu ima neko svojo dilemo, svoj trenutek notranjih turbulenc. Vsakokrat, ko naše telo in duša nista sinhronizirana, gre v nas nekaj narobe. In to se lahko odrazi na telesu in ustvari biološko bolezen, ali stimulira neko bolezen, da se začne razvijati – lahko tudi psihološka ali čustvena bolezen. Smo producent vsega v svojem življenju. Če to razumemo, je lažje nevtralizirati. Hkrati pa se zavedamo, da ima telo še drug pomen v sodobnem svetu; utelešamo kulturo videza, estetike … Ali je mogoče, da bi bili vsi suhi? Če ne priznavamo težave, ki jo imamo, je ne moremo odpraviti. Vsi ne moremo biti suhi, vsi ne moremo biti nori, niti milijonarji … Če se želim znebiti težave, ki ima opraviti z mojim družbenim konceptom življenja, se moram od tega izolirati, drugače se težave ne bom znebil. Vsi smo žrtev tega, kar smo. Če se redimo, je včasih to posledica tega, da smo zdravi in imamo apetit in imamo denar, da lahko kupimo hrano. Zelo bolni ljudje v bolnišnici se ne redijo! V vojni nihče ni debel. Težava je v tem, da nimamo ozaveščenih realnih potreb. Neko telo potrebuje le 200 g hrane na dan, poje pa 250 g – in se redi. Drugi pojedo 1 kg na dan – pa se ne zredijo. Egbe suhih, ki jedo veliko, najbrž jé zanje, zato se ne zredijo, imajo veliko energetske potrebe, ki jo morajo nahraniti. Nekateri pa imajo potrebo jesti za dva, ker njihov Egbe jé premalo. Opcija je tudi, da nam določena hrana bolj paše – in ljudje, ki imajo rajši določeno hrano, se redijo bolj (tisti, ki bi ves čas špagete, krompir, sladkarije …). Energija jih zapelje, da vedno posegajo po istem tipu hrane in se redijo.

Nekateri jedo že za zajtrk tako poln obrok, kakršnega bi še za kosilo težko prebavili. Razlogi so lahko različni. Eden od njih bi bil, da sta telo in duša osebe različno stara. Telo ima na primer 33 let, duša pa 70. In zato potrebuje več hrane in energije, potrebuje močno hrano, da se vzdržuje. Nekateri ljudje pa imajo 50 let, duša pa 5 let – in jedo kot otroci, ves čas. Samo male količine, večinoma kašice in sladko hrano – s tem podaljšujejo svoje otroštvo in telo tega ne prenese, zato se oseba zredi. Naše telo ima svojo funkcijo – ubogati bi moralo našo dušo in ji služiti, zato je treba prepoznati meje tega, kaj v telo lahko vnašamo in česa ne, sicer telo lahko kolabira. Kolabira lahko tudi, če nikakor ne uspe zadovoljiti estetskega okvira, v katerega ga želimo stlačiti – če so naša pričakovanja prehuda za telo, okvir poči, telo se sesuje. Telo je del narave, ki je v stanju transformirati vse.

Narava transformira vse, ker ji damo. Če vržemo smeti v reko, bo reka našla način, da jih izloči. Če onesnažimo prst, bo našla način, da to izvrže. Enako tudi telo izloči vse nepotrebno, kar vanj vnesemo. Zato telo ne sme biti omejeno le na to, da bi kopičilo zaloge, ker ni ustvarjeno zato. Telo je ustvarjeno, da sprejme hrano, ki mu omogoča funkcionalnost. Ne le fizično funkcionalnost, ampak tudi funkcionalnost uma. Kdor je lačen, ne more dobro razmišljati. Stradajoč ne moremo razmišljati, celo intelektualna sposobnost podhranjenim pade. Verjamemo, če otrok ni dobro - kvalitetno hranjen, to ogroža njegove intelektualne sposobnosti. Hrana, ki jo jemo, ima ob simboliki posamezne hrane, pomen tudi v tem omogočanju funkcionalnosti. Naša naloga je, da ugotovimo, kateri tipi hrane so bolj naklonjeni naši energiji. Če uživamo tako hrano, bolje funkcioniramo. Ne gre le za težave s telesno težo – gre za to, kakšno življenje živimo. Težave s telesno težo imajo po Baba Kingovem prepričanju opraviti s fenomenom Egbe. Pozna veliko ljudi, ki jedo ogromno, pa so suhi, kot bi imeli trakuljo, ki bi sproti pojedla vse vneseno. Kako bi to pojasnili? Njihov Egbe je bolj lačen, zato razvijejo tako prebavo, da nahranijo svoj Egbe, njihovega telesa pa to ne obremeni. Drugi pa jedo kot ptički, pa so debeli. Duhovno gledano je njihova energija počasna. Vsak primer je svoj primer. Biti moramo realistični. Nekateri rečejo: »Ne bom več jedel kruha, da bom shujšal.« Baba King ne verjame v to. Nihče se ne redi od kruha. Razmisliti pa je treba, koliko kruha človek poje, da je sit. Eno rezino – ne deset. Težava nastane, ker ne najdemo ravnovesja, kolikšno količino hrane je naše telo pripravljeno transformirati. Je to 50 g ali 300 g? Ne glede na fizično potrebo, če je telo energetsko v stanju transformirati 200 g, mi pa vnesemo 250 g, se bomo zredili. Zato nobena dieta nima dolgoročnega učinka. Če je nekdo na proteinski dieti – jé le ribe, meso … ali nekdo lahko 20 let jé tako?

Naše telo in naša duša delata duhovno. Ne gledati na telo le skozi fizični vidik, ker v tem ni logike. Če bi obstajala le fizična logika, bi vsak z lahkoto shujšal že ob spremembi prehranjevalnih navad. Jedli bi manj in bi hujšali – pa poznam veliko ljudi, ki jedo manj, pa se še kar redijo. Vse, kar ima opraviti s človeškim življenjem, je pod duhovnim vplivom, ta vpliv ima svojo funkcijo in vsi ljudje niso predvideni za biti suhi. Za ravnovesje v naravi mora biti tako. Ne silim vas, da morate to sprejeti, a če pogledate gozd, drevesa … ali so vsa enaka?

Poglejte koruzno polje … Vsa semena so bila hkrati posejana, so iste sorte, na isti zemlji, pod isto količino dežja … in vsa stebla niso enako visoka … ker ima vsako seme svojo genetsko transformacijo energij, ki jih absorbira.

To vsi opazimo in razumemo, ne razumemo pa zakaj smo ravno mi taki …

A če se to dogaja rastlinam, živalim … se lahko seveda zgodi tudi nam. Gre za to, kako transformiramo prejeto v življenju. Vsak ima drugačno funkcijo v življenju. Hrana je simbol božanstev, simbolizira unifikacijo, združevanje, spoštovanje, ljubezen, mir, harmonijo. Zato darujemo hrano – vedno.

Prva lekcija pri orišah je darežljivost. Kdor je pohlepen, naj vsaj s hrano ne bo pohlepen, ker hrana je plačilo za interakcijo z energijami. Vsakokrat, ko darujemo hrano, manipuliramo s svojo energijo darežljivosti in to nam ustvari nagrajujočo energijo. Ko delamo ebo, ga delamo, ker želimo nekaj izboljšati. Ko darujemo hrano, je to izraz ljubezni, sprejemanja. Če imam rad ljudi, ki jih vidim in jih sprejemam, bom imel rad in sprejemal tudi tiste, ki jih ne vidim, ustvarim most do duhovnega sveta. Če se želim srečati z Ifa v svojem življenju, se moram srečati z vami. Enako za vse oriše, zato je hrana most med človeškimi bitji.

V filozofiji oriš hrano častimo – ne v smislu prehrambnih artiklov, ampak kot možnost, da podelimo svoj čas z ljudmi. Hrana je eden od načinov, da se osvobodimo svojih frustracij, ker hrana ustvarja občutek harmonije, zadovoljstva, izpolnitve, olajšanja. Vsa ta čustva so duhovna nagrada, ko nekoga nahranimo. Hkrati, ko poskrbim, da sta vaša duša in telo nahranjena, sem sebi ustvaril duhovni vpliv, ki bo mene nagradil še bolj. Najboljši način hranjenja duše ni prek tega, kar direktno vnesemo vase, ampak prek drugih. Če je nekdo zares darežljiv, raje hrani druge, bolj ga zadovolji to, kot ko hrani sebe.

Zato so saraji, daritve … vitalni za našo dobrobit.

S filozofijo oriš se naučimo tudi, kako ne biti pohlepen do hrane. Hrana spodbuja harmonijo, mir. To so razlogi, zakaj naj bi obedovali v miru, če želimo imeti dobro prebavo v širšem smislu, da bo hrana izpolnila svojo nalogo.

Vsak ima svoj DNK, ne le fizičnega, ampak tudi duhovnega, ki določa, kaj je kompatibilno z menoj. Tudi to, koliko naj bi jedli … Vsaka duša ima sposobnost, da transformira določeno vrsto in količino hrane. Pomembno je tudi, kako telo reagira na dušo. Ali je telo pod kontrolo duše, ali obratno. To vam lahko odgovori divinacija. Če je duša pod kontrolo telesa, nam to prinaša trpljenje. Če je telo pod kontrolo duše, bomo živeli v harmoniji.

Da zaključim: prekomerna teža je nedvomno pod domeno Egbeja, enako ima tudi hiranje ob dieti s krepko hrano vpliv Egbeja. Kako najti točko balansa in biti zadovoljni?

Če pogledamo drugače, noro je nikoli ne jesti nečesa le iz razloga, da se ne bomo zredili. Točka balansa naj bo zadovoljstvo. Ne morete biti lačni suženj svojega ideala in ni razlike med sužnjem hrane, ki kompulzivno jé, in med tistim, ki se odreka vsemu.

Naše telo naj bo na uslugo našemu življenju. Potrebujemo telo, da počastimo božanstva – s plesom na primer, potrebujemo ga za prenos čustev, seksualnost, senzualnost … če imam težavo s telesom, to vpliva na vse druge vidike življenja. Treba je sprejeti svoje telo, ga ljubiti, mu dati možnost, da izrazi dušo.

Mnogo ljudi je sram biti goli. Če vas je sram golote, kako boste imeli dobro seksualno življenje? Kako boste sploh seksali in kako boste dobro seksali, če vas je sram? Ni dovolj ugasniti luč, morate še partnerja vkleniti, da se ne bo dotaknil kakšne obline preveč (in zamenjal želodca z dojko) (smeh).

 

Vprašanja:

Telesu določena hrana škoduje, med inkarnacijami pa menjamo telesa, ali obstaja tudi hrana, ki lahko poškoduje našo dušo?

Ja, zato pri iniciaciji v Ifa dobimo prehranske tabuje, ker določena hrana škoduje naši duši. Običajno nam tisto, kar je dobro za nas, ne povzroča težav, ne škoduje (pa naj gre za hrano, medsebojne odnose …). Določeni ljudje na primer vse življenje jedo sladko, pa ne razvijejo diabetesa … zanje je sladkor ok. Poznamo pa vegetarijance z visokim holesterolom – ker jim ga telo proizvaja. Telo je lahko tovarna bolezni. Zato je treba biti pozoren, kaj je dobro za nas in kaj ni. Tudi v partnerstvu – ali je partner nekdo, ki nekaj dobrega pridoda v naše življenje, ali je nekdo, ki nas le izčrpava v več pomenih te besede. Ali vam nudi mir in harmonijo? Lahko je odgovoriti na ta vprašanja. Enako pri hrani, če naše telo zavrača nekaj, ga nehajmo siliti s tem (zavračanje ne pomeni ravno slabost v želodcu, lahko so izpuščaji, pridobivanje teže …). Hrana, katere okus našim ustom prija, še ni nujno dobra za telo. Bodimo pozorni na glas svojega telesa.

Če duša dominira nad telesom, ali je potem mogoče tudi, da duša indicira bolezen?

Ja, je mogoče.

Če je telo mišljeno za pojesti 200 g hrane, mi pa pojemo 210 g in se redimo, kako to spremeniti?

Edino tako, da pojemo le 200 g! Ni pogajanj na tej ravni! Ni eboja za to, da bi se telo prilagodilo na 210 g! Telo se rodi tako, ali pač ne. Če bi poznal patent, s katerim bi ljudem spreminjal ta genetski zapis, bi bil najbogatejši Zemljan.

Jaz se vsako jesen zredim, čez zimo sem bolj okrogla, pomlad in poletje izkoristim, da se tega iznebim – potem pa je že spet jesen … je moj Egbe tak šaljivec?

Tukaj gre za cikluse življenja. Vsi imamo vzpone in padce, na vseh področjih.

Kako pa naj prepričam Egbe, da jeseni ne bom bolj lačna kot sicer?

To se da. Z daritvijo in še nekaj, kar dobro deluje – odkrijte, kolikokrat želi vaša duša biti nahranjena. Če je duša voljna sprejemati hrano trikrat dnevno, če ješ štirikrat, se rediš, ne glede na to, kaj ješ. To je preprosto odkriti. Veš, kolikokrat dnevno ješ, če se rediš, zmanjšaj število obrokov. Teorije o jesti petkrat dnevno – ne morejo veljati za vse. In še ljudje, za katere velja, morajo vedeti, kaj vnesti kdaj, ne morejo petkrat jesti meso in krompir … Jabolka pa lahko …

Kakšno je vaše mnenje o tabletah – tako shujševalnih kot multivitaminskih?

Zame so vse te tablete zločin. Suplementi še ne tako zelo, čeprav se lahko tudi z dobrim predoziramo. Če vemo, da nam nečesa manjka in to dodamo, to je sprejemljivo. Shujševalne tablete pa stanjšajo le denarnico. Teža ni le fizično telo … Kot sem prej rekel o njivi koruze … najbolje je poznati svoje omejitve, vedeti, kolikokrat dnevno in koliko česa tipu in količini primerno lahko pojemo – in naše telo, duša in teža bodo v harmoniji. Tako bomo pridobili svojo osebno idealno težo in jo brez težav vzdrževali.

Spanje, postelja, hiša; vse to hrani telo, kakšna je korelacija duše in telesa v tem aspektu, zakaj nekateri lahko spijo in drugi ne?

Enako kot pri hrani, eni potrebujejo več, drugi manj. Določena telesa so izjemno lena, telo ne potrebuje toliko, kot si človek vzame. Eno je, če ne spimo zaradi vpliva okolja, zamenjamo okolje in spimo. Razumeti in sprejeti moramo sebe in prepoznati svoje tendence. Jaz osebno, če se bom kdaj zbudil šele ob 12.00 uri, sem mrtev! Ne glede na to, kdaj grem spat, sem zjutraj najkasneje ob 7.00 buden, spim povprečno 6 ur. Tudi jem rad dobro, a le dvakrat dnevno in med obroki mora biti vsaj 8 ur. In imam enako težo že vrsto let. Če bi jedel večkrat, ne le da bi podvojil težo, tudi telo mi energetsko ne funkcionira.

Kako spanje nahrani telo?

Spimo zato, da lahko sanjamo, vedno sanjamo. Naša nevrološka aktivnost se mora odklopiti od budnosti. Budni čutimo, gledamo, mislimo, delamo … duša je ves čas zaposlena, ne glede na to, ali s koristnimi stvarmi ali ne. Nikoli ne počiva. Spimo zato, da recikliramo, da se odklopimo od kontinuirane aktivnosti, da je razum bolj funkcionalen. Zato smo speči povsem »razoroženi«. Če bi zaspali s telefonom v roki, da ga ne bi kdo ukradel … ne glede na to, koliko ga stiskamo v pesti, ko bomo zaspali, nam bo padel iz roke. Enako se sprosti um, razum, zavest. Zopet pa gre za to, koliko ur potrebujemo … Za koliko ur počitka je ustvarjeno naše telo. Pomembno je, da čas, ko spimo ni daljši od budnega stanja. Že s tem je kalkulacija ok. Otroci in najstniki spijo več, odrasli manj … Ustvarjeni smo za gibanje!

Če nekdo ne more spati, ali mu duša s tem sporoča, da ni dovolj aktiven?

Odvisno od okolja, kakšna je energija okolja, ali se osebi to dogaja doma, ali drugje. Če je doma, je treba očistiti hišo. Če je s hišo vse v redu, potem gre za Egbe, če je z Egbejem vse v redu, potem se je treba vprašati, kakšen je limit osebe. Vse ne more biti enako … starejši dremajo vse dan, ponoči pa ne spijo … Vse v tem življenju ni matematika in logika. Sta nekompetentni, da bi našli odgovore na vse, kar se dogaja v življenju. Ko boste to spoznali, boste imeli kontrolo nad življenjem. Naš um je preskromen, da bi odgovoril na kompleksnost življenja. Enako kot hranjenje, ima tudi spanje opraviti z Egbejem. Gibanje, aktivnost – vse ima opraviti z Egbejem. In gibanje je ena redkih stvari, ki jih počnemo sami, za skoraj vse ostalo potrebujemo pomočnike – vidne ali nevidne. Hodimo pa sami. Afričani manj oporekajo življenju, se ne pritožujejo, bolj sprejemajo pravila življenja, ker se ne trudijo najti logike v vsem. Zahodni svet pa ne upošteva niti pravil, ki jih sam postavi, kaj šele univerzalna, življenjska. Če bi naredili anketo med vami, bi se vsak pritožil nad nečim – po večini nepomembnim – v svojem življenju. Če želimo kaj izboljšati, je to pozitivno. Če pa želimo nekaj zamenjati, ker to sovražimo, pa je to grozno! Ničesar v svojem življenju ne smemo sovražiti! Če sovražim nekaj v svojem življenju, sovražim sebe. Če sovražim sebe, bo moja duša, telo odgovorilo na to na najhujši mogoč način. To je zelo kompleksno. Nekateri ljudje si operativno odstranijo trebuh in večina ga v kratkem pridobi nazaj. Veste zakaj? Ker bi potrebovali operacijo možganov, ne trebuha. Vse je v našem umu! Telo ga samo uboga. Če ne ozdravimo uma, ne moremo telesa. Najboljši način, kako ozdraviti telo, je poznati izvor težave. Proces zdravljenja je preprost, diagnostika pa je kompleksna. Prednost čaščenja oriš je v sposobnosti kritično pogledati na težave. S pomočjo divinacije ali nevtralnega načina razmišljanja, brez izgovorov. Ko divinacija klientu razkrije vzrok težave, je pomirjen, tudi če je ni uspel rešiti, vsaj neha z njo obremenjevati sebe in druge. Obremenjujemo sebe in druge le, če ne vemo, zakaj nekaj obstaja v našem življenju in najlažji način reševanja težav je sprejeti 100-odstotno odgovornost za njihovo ustvarjanje in ohranjanje. Zato je filozofija oriš čudovita – in zahtevna.