Duhovna skupnost Oriš - energij narave

Živimo z vrednotami

Ste v stiski? Vas mučijo vprašanja, na katera si ne znate odgovoriti?
Na religiozno neobremenjen način vam bomo skušali pomagati z nasvetom, kako doseči boljše počutje, boljše življenje.

Pišite nam >>>

 

Baba King v Grobljah, oktober 2012

Prevod in zapis: Jasmina Audič

Jezikovni pregled: AM

 

Današnje predavanje bo malce drugačno, saj smo na zahodu navajeni koledarja, ki ima 7 dni v tednu, 12 mesecev in 364–365 dni v letu. Zato potrebujemo veliko časa, da zaključimo en ciklus tedna.

 

V jorubski filozofiji pa imamo le štiri dneve – ni na primer vikenda! (smeh v dvorani je huronski)

Ampak je res, vsi, ki poznamo Baba Kinga, vemo, da on nikoli ne upošteva vikendov. Ko je utrujen, počiva, in to je vse. Sprašuje se, če bo preveč časa v svojem življenju počival, kaj bo potem počel, ko bo umrl? Resno misli!

Koncept časa

Vsi vemo, kaj nam pomeni čas. Imamo Eledunmareja, ki je kreator vsega – univerzuma, oriš – kot simbolov narave, ki so namenjeni civilizaciji človeškega bitja, razuma, znanja … Veliko časa posvečamo študiju o orišah. Namen tega je vsekakor, kaj mi lahko s tem pridobimo. Tu smo z namenom slišati, ne le poslušati. Slišimo z namenom, da bi to postalo del naših vsakdanjih vrednot. Čas ima podrazdelitve.

Čas je:

  • Kdo smo
  • Kaj želimo biti
  • Kar nam uspeva biti
  • Kaj želimo početi
  • Česa smo sposobni

Čas je realizacija. Vsaka izkušnja, vse v življenju se dogaja v času. Imamo svoj vnaprej dodeljeni čas, imamo način, na katerega želimo razumeti čas in imamo način, na katerega upamo, da bomo uspešno manipulirali čas (rokovali s časom). V določenih trenutkih smo vsi vsak dan sužnji časa. Imamo na primer točno določen čas, kdaj gremo lahko v banko, kdaj delamo, za vse je določen poseben čas. In to ni »naš naravni čas«. Lahko si predstavljamo, če nismo dovolj kompetentni, da bi upravljali s svojimi potenciali, kako revni bomo šele z upravljanjem vsiljenih potencialov, vrednot in časa? To so splošni vidiki časa.

Ne glede na to, kako dobri smo, kako sposobni, če bo naš delovni čas na primer v frizerskem salonu samo nedelja ob polnoči, nihče ne bo prišel … Kaj je narobe s tem? Večino stvari moramo početi v »družbeno sprejetem času«. To je seveda spet vsiljen čas. Če bi nekoga prisilil, da gre spat ob 18.15, to tudi nima nobenega smisla, redko kdo bi uspel zaspati, če bi legel ob 18.15. Iz preprostega razloga, da nam naš biološki čas ob tej uri ne daje signala za spanje. Enako kot nam naš biološki čas jutri ob 6.00 ne bo dovolil vstati, mi pa moramo v službo. Pravzaprav 24 ur dnevno preživimo v konfliktu s časom. Pa naj ne bi bilo tako. Konflikten je zato, ker ga ne moremo sami izbrati. Čas nam je na splošno vsiljen, in če se ne prilagodimo temu času, smo v njem samo prisotni, nismo pa del njega. Izbrali smo filozofijo oriš in današnje predavanje zato, da bomo del časa. Biti del časa pomeni razumeti čas. Verjamemo, da v času kot v delu naše predusode v življenju obstajajo ciklusi in določeni nespremenljivi dejavniki – otroštvo, najstniško obdobje, odraslost … V vsakem od teh obdobij svojega življenja smo v tistem času z nekim namenom. V osnovi je ta čas enak za vse. To je razlog, zakaj sonce in luna, ki predstavljata maksimalni simbol časa, sijeta enako za vse. Nekaterim sonce zelo paše, drugim manj. Nekateri ga cenijo bolj, drugi manj. Ampak ne glede na to, je sonce tam za vse enako, kot tudi čas.

 

Kako bi lahko bolje izkoristili ta splošni čas, javni čas, da ne bi počeli običajnih napak, doživljali neuspehov, da naše življenje ne bo nekoristno? Prav iz teh razlogov smo si prisiljeni ustvariti svoj lastni čas. Temeljimo na konceptu, da so sonce, luna in zvezde enaki za vse. Dan je enak za vse. Pa nekateri v tem istem dnevu uspejo narediti mnogo, drugi pa nič – večina pa nič. Leto od januarja do decembra je enako za vse, pa večina ljudi v celem letu ne ustvari ničesar. Ciklus življenja je lahko enak, dve osebi lahko živita enako število let, v enakih pogojih, pa bo ena uspela, druga pa živela v prazno.

Najbolj kritični vidik časa je prav to, da je čas enak za vse. Za nikogar ne teče hitreje in nikogar ne čaka.

Kronološko se moramo prilagoditi času, ne moremo ustvariti svojega. Nihče ga ne more prehiteti, niti upočasniti. In če razumemo to, si bomo izvolili čas za svojega boga. Razvili bomo določene vrline, osebne kvalitete, da bomo dober upravljavec s časom. Ne v smislu vsakdanjih nalog, ampak v smislu tekočega zaključevanja ciklusov življenja.

Baba King verjame v reinkarnacijo. Ampak vse stvari, ki jih želi narediti, doseči v življenju, jih hoče in mora narediti in doseči zdaj. Želi, da se dobre stvari PONOVIJO v njegovem naslednjem življenju, ne da se takrat šele zgodijo. Ničesar ne prelagamo na kasneje. Nesprejemljivo je reči: »Ok, če mi to v tem življenju ne uspe, mi bo pa v drugem.« Tisto, kar mu daje moč za takšno doslednost, je seveda njegov Ori in  notranja vitalnost, če govori o duhovnem vidiku, nad tem vidikom pa so štirje dnevi tedna vitalni za njegovo dobro preživetje. Bodite ekstra pozorni in z mislimi pri naslednjem:

Štirje dnevi v tednu

Verjame se, da je štiri dni v tednu ustvaril bog. Oriše so simbol narave. So proces civilizacije, kar pomeni, da ljudi učijo preživetja. Učijo, katere potrebne čustvene resurse moramo razviti znotraj sebe. Ne glede na to, kako dobri so naši starši, naši učitelji v življenju, kako dober je naš terapevt, kako kompetenten je naš svečenik … če nimamo v sebi ničesar, kar bi nekaj dodalo vsem tem kvalitetam, kar bi oplemenitilo vse zunanje informacije in vplive, vse dobljeno ne pomeni nič. Naša filozofija temelji na vsakem posamezniku. Zato so štirje dnevi odločujoči za naša prizadevanja, za vse, kar počnemo …

Kaj lahko storimo v štirih dneh?

Pravzaprav ničesar. Za svoje življenje, globalno gledano, v štirih dneh ne moremo storiti ničesar. Lahko ga uničimo še v krajšem času, ampak prej je treba nekaj ustvariti, da imamo sploh kaj uničiti.

Imamo prestiž, da smo rojeni v skupini izbrancev, ki v življenju razmišlja. Smo drugačni, ne glede na mnenje okolice – pozitivno drugačni. Skušamo vsaj razumeti in začutiti čas. Oriše so ustvarile te štiri dni kot navdih za človeška prizadevanja. Noben ciklus se ne konča po četrtem dnevu, služijo pa kot referenca za nenehno prizadevanje.

Prvi dan se imenuje Ǫjǫ ose (Odžo ose)

Ose je dan predanosti. Predanosti komu ali čemu? Predanosti Obatalaju, kar pomeni predanost kreativnosti. Koliko ur, dni … posvetite razvijanju svoje kreativnosti? Ali lahko odgovorite na to vprašanje? To sploh ni normalno vprašanje za običajne ljudi. Da bi usmerjali pozornost in razvijali svojo kreativnost, bi potrebovali veliko discipline, predanosti, odrekanja ... Zato danes dvorana ni polna. Potrebni so disciplina, pogum, akcija in kreativnost, da se ustvari čas za biti tukaj.

Če pa bi najavili, da bo povedal nezmotljivo napoved številk, ki bodo dobitne na lotu, bi bila soba 100x premajhna. Za izpolniti loto listek ni treba razmišljati. Ni treba biti kreativen. Tako sliko o življenju goji večina.

 

Prvi dan v tednu je dan Obatala, ki je simbol potrpežljivosti, samodiscipline, pozornosti do sebe, je dan, ki se ne razume za dan začetka ničesar novega. Ker je dan, ki ga izkoristimo zato, da se naučimo stvari početi zlagoma, korak za korakom, ciklus za ciklusom. Naučimo se periodike delovanja.

Dni ne sinhroniziramo z našim koledarjem, prvi dan ni ponedeljek. Sploh ne razmišljajte o tem, kateri vam znani dan je to, ker je to VAŠ prvi dan, vsak si vzpostavi svoj ciklus tedna. Baba King »običajni koledar« upošteva le za uradne potrebe. Govorimo o nečem tisočletja enakem. Še dandanes je tako, vsak klan, vsaka duhovna družina si postavi ciklus, ki mu sledi.

Ta dan ne začenjajmo ničesar novega, kar bi radi hitro zaključili. Energija tega dne je početi stvari umirjeno, nežno. Naučiti se moramo v svojo dinamiko življenja vnesti dan, ko smo takšni, umirjeni, ponotranjeni, ko planiramo, ko smo ustvarjalni v umu bolj kot v dejanjih. Ne glede na to, kar sicer počnemo za svoje preživetje, moramo razumeti, da za ohranitev te dejavnosti potrebujemo ta dan. Ne glede na to, ali razumemo filozofijo ali ne, se včasih počutimo tako – ko smo nesposobni za akcijo, ko nas življenje ustavi, umiri. Včasih želimo dobesedno ugrabiti čas, zasužnjiti čas, a to ne gre. Če bi bilo možno, da bi človeška bitja manipulirala čas v smislu številk, bi bili zagotovo že leta 18.050, ker tako radi prehitevamo. Nekateri bi bili pa še v kameni dobi.

Prvi dan tradicionalnega, individualnega tedna je treba stvari početi zlagoma. Tudi oriše - energije narave imajo svoje duhovne podpornike, sodelavce, eden od njih je Adžagunmale. Ti podporniki za prvi dan so mirni, nas umirjajo, duhovna asistenca Obatalaja je mirna. Ima ritem toka potočka. To ni počasno, je le malo počasnejši ritem. Ker Obatala simbolizira kreativnost in ta je usmerjena vzporedno naprej in nazaj. Ko ustvarjamo, smo tudi v procesu vračanja nazaj, pregledamo, ovrednotimo … to je običajno pri kreativnosti. Bolj ko smo ustvarjalni, več razmišljamo, se oziramo nazaj. Dober ustvarjalec nikoli ne zaključi poglavja, ker človeški um nima omejitev. Zato je ta dan dan umirjenosti.

Drugi dan je Ǫjǫ awo (Odžo avo)

Avo je dan skrivnosti, zaupnosti in se razume kot dober dan za začetek projektov. Ta dan je posvečen Orunmila - Ifa. Prvi dan, ki je ob kreativnosti tudi čistost, poskrbi, da ohranjamo čistost svojih misli, idej, pričakovanj, da očistimo svoje sanje slabih infiltracij, morilcev sanj … Drugi dan, dan Orunmila - Ifa pa pomeni dan zrelosti. Vsem manjka zrelosti, intuicije, razumevanja. Če želimo priti do Ljubljane, pa se na poti izgubimo, nam lahko vzame dvojno količino časa, da prispemo do tja. Večina zamud v našem življenju temelji na naši naivnosti, nepoznavanju poti do ciljev. Nekateri ljudje porabijo 10 let, da storijo nekaj, za kar je potrebnih nekaj ur, ali celo manj. Preprosto jim manjka znanja, modrosti, razuma, dobrih idej … Drugi dan pomeni dan, ki naj ga ljudje posvetijo svojemu življenju, svoji zdravi pameti, razumu, znanju, modrosti, pravilni uporabi svojega razuma.

En dan naj torej ustvarjamo in ščitimo svojo kreativnost, ker če ne ustvarjamo, nimamo realizacije. Vse v življenju se začne z imaginacijo, sanjami, kreativnostjo. Kar ni šlo prek človeškega uma in razuma, ne more biti realizirano. Tudi, če gre le za fantazijo – ustvari se lahko le nekaj, na kar je nekdo nekoč pomislil.

Drugi dan pa je predan pravilni uporabi mojega uma, razuma, modrosti – kaj naj storim s tem, kar sem ustvaril v svojem umu. Modrost, znanje in izkušnje. Izgovor ne more biti »tega pa ne znam«. To ne more biti izgovor – česar ne znam narediti, se moram naučiti narediti. Ali pa najamem nekoga, ki to zna. Moje intelektualne omejitve, moje pomanjkanje izkušenj, znanja, vse to ne predstavlja omejitev za izvedbo nečesa. Moje osebne omejitve ne zaustavijo univerzuma. Z dnevom Ifa sem predan svojemu znanju, modrosti, razumu – torej praktičnemu vidiku življenja, njegovi funkcionalnosti.

Tretji dan je Ǫjǫ Ogun (Odžo Ogun)

Dan Oguna, tega imam zelo rad, ker je dinamičen, trd, tekmovalen. Življenje je borba in ta dan nam da občutek za to borbenost v življenju. Borba brez orožja, brez destrukcije, vojna v smislu izziva. Tekmovalnost razuma, sposobnosti, razumskosti, predanosti, dobrih sreč, prizadevanj …

Ta dan v tednu naj bi v naše življenje vnesel razum bojevnika. En dan ustvarjam, drugi dan razumem, kako naj ustvarjeno prenesem v realnost, tretji dan začnem to prakticirati. Vidite razliko … začnem delovati v praksi, gibljem se proti rezultatu. Duhovni podporniki Oguna nimajo dovolj suruja, so nestrpni, hitri, bliskoviti.

Včasih ljudje sanjarijo: »… Jaz bi morda nekoč nekaj … mogoče jutri, ali pač drugo leto.« Jutri je fikcija, še ne obstaja. Prihodnost je fiktivna in neskončna. Zato moramo vse, kar želimo za jutri, začeti danes. Vse, kar želimo za prihodnost, začnimo danes. Če želimo, da bo naš otrok inženir, mora začeti z izobraževanjem danes. Če želimo biti nocoj v Italiji, moramo na pot takoj. Če želimo spati doma, moramo kmalu oditi iz predavalnice.

Prihodnost se začenja v tem trenutku in je realna le za tiste, ki so aktivni v sedanjosti.

Ta raznolikost, agilnost, hitrost … je injekcija podpora tega dne.

Četrti dan v tednu je Ǫjǫ Jakuta (Odžo Džakuta)

To je dan Šangoja (jakuta je tista energija, ki meče kamne na sovražnike). Opraviti ima z nevihto, bliski, gromom, strelo, z vsemi trenutnimi, hitrimi, nepričakovanimi manifestacijami narave, katerim je v konceptu merjenja časa skoraj nemogoče izmeriti trajanje. To je dan moči, biti močan. Vendar pri tem ne gre za fizično moč, gre za mentalno in čustveno moč. Vsak lahko poseduje fizično moč. Le redki pa posedujejo mentalno, čustveno in duhovno moč. Življenje pa napreduje le s pomočjo teh treh moči – mentalne, čustvene in duhovne. In ta moč nima mandata, nima roka trajanja, za razliko od fizične moči, katere rok maksimuma je omejen.

Moč, ki ima mandat, je na primer moč trenutnega predsednika vlade. Danes je zelo močan, čez 15 let pa morda nihče več ne bo vedel zanj. Tako je življenje. Za njegovo zasebno življenje je odločujoča njegova notranja moč. Iz parlamenta lahko odide – prostovoljno ali prisilno – kadar koli. To seveda ne pomeni, da je odšel iz življenja. In za živeti življenje ne potrebuje politične, ampak svojo lastno moč, ki temelji na kreativnosti, pogumu, odločnosti ... Za svoje življenje je odvisen le sam od sebe.

Na dan Džakuta je naša moč zelo pomembna. Kaj mislimo z močjo? Energija, da stvari naredimo prav. Tisto, kar naredi razliko v življenju, je le to, ali stvari le delamo, ali jih delamo prav. Baba King ne mara, ko kdo reče: »Vem, kako se to dela, jaz to znam, jaz bi to drugače.« Verbalno smo vsi sposobni vsega. Vsak lahko dela vse v življenju. Lahko smo zelo nadarjeni za nekaj početi, a če tega ne počnemo, je talent brez vrednosti, znanje je brez vrednosti, sanje nimajo pomena.

Naša akcija je naša moč.

Najbolj zanimiv vidik moči je, kako doseči, da nam ta moč ostane lojalna. Včasih namreč ni tako. Včasih nam modrost ni lojalna, nam izkušnje niso lojalne, celo priložnosti v življenju se nam lahko izneverijo. Ker vse to potrebuje transformacijo. In transformacija je človeško delovanje. Biti aktiven, delovati, pomeni posedovati to moč.

Četrti dan je pomemben dan za začetek nečesa, ker je ta energija pomembna za začetek.

 

Koncept štirih dni

Koncept teh štirih dni je ekstrakt vrlin in vrednot oriš, namenjen temu, da človeško bitje lažje vzpostavi in vzdržuje cikluse realizacije. Naš namen obstoja v tem življenju je početi nekaj! Na začetku predavanja je vprašal, koliko časa dnevno posvečamo svoji kreativnosti, razmišljanju o delovanju – in odgovor je bil – skoraj nič. In tudi, če bi bil odgovor 30 minut, to še nič ne pomeni. Ker samo razmišljanje ni nič. Kar se le sprehaja po našem umu, nima vrednosti, če tega ne materializiramo.

Ta koncept štirih dni si vsak lahko prisvoji in jih prikroji svoji realnosti. Oriše lahko iniciiranemu ali neiniciiranemu človeku služijo kot navdih, motivacijska energija za življenje.

V praksi bi to bilo videti takole:

-        En dan si izberemo za biti kreativni

-        En dan za modrost, razum in izkušnje

-        En dan, ko se borimo za svoje interese in jih ščitimo

-        En dan za realizacijo

Ko kreiramo nekaj novega – pa naj bo to poslovni projekt ali družinski, medsebojni odnosi, zdravje, ljubezen … karkoli, se zavedajte, da so oriše popolnoma povezane s temi dnevi. Narava vpliva na naš teden. Izguba časa in energije je, če se tega ne zavedamo, saj lahko stvari veliko hitreje, bolje in bolj zanesljivo dosežemo, če smo v toku časa.

Če govorimo o sedmih dneh zahodnega koledarja, bomo ugotovili, da ti preostali dnevi niso tako koristni za nas. Ker smo sužnji tega vsiljenega časa. Ta čas ne spoštuje naše narave, naše osebnosti, ne spoštuje ritma.

Poznam mnogo ljudi, ki prek dneva ne funkcionirajo dobro. Dobro funkcionirajo le ponoči – ampak takrat je vse zaprto … Eni do 3.00 ne morejo zaspati – pa morajo biti v pisarni ob 7.00. Kako naj bo oseba produktivna, če njena vitalna energija ni v ustreznem položaju? Taka oseba težje napreduje v življenju.

Nekateri ljudje se težko socializirajo. Rojeni so, da bi bili neodvisni v poslu – in morajo delati samostojno, če želijo uspeti. Del težav ljudi v življenju je absolutno povezan s tem konceptom vsiljenega, nenaravnega časa.

Vpraša nas: »Ali vam je čas sedmih dni v tednu enako naklonjen, vam vse funkcionira brez težav?«

Odgovor večine je bil ne.

Razlog temu je, da v vsiljenem času ni upoštevan naš naravni ritem. Naša energija, ciklus našega življenja je zanemarjen. Afričani pa najdejo v svojem času način, da se prilagodijo tem sedmim dnem, katere sicer morajo upoštevati, ne predstavljajo jim pa tradicionalnega tedna. Enostavno nov ciklus uvedejo v preostanek »uradnega tedna«. Ne počivajo ostale tri dni.

Počitek

Počitek je seveda potreben, a telo je tisto, ki nam pove kdaj, ne ura, dan in čas. Počivati preveč (imeti dopust tri tedne in ničesar ne početi – v produktivni starosti) je kontraproduktivno, je v nasprotju z našo dobro srečo. Eno je iti na potovanje, imeti novo izkušnjo, se učiti česa, spoznavati nove kulture … to je v redu, je neka akcija. Ležati en mesec na plaži in ne početi ničesar, pa ni dobro. 30 dni je 1/10 leta! Verjamemo, da se človeška energija reciklira med spanjem. Vzeti si čas za sprostitev, za svoj užitek, vse to je dobro, ampak ne more predstavljati 1/10 produktivnega leta.

Meseci v letu

Kar se tiče mesecev, Jorube štejejo mesece v letu po poljedelskih ciklusih, po sezonah in po specifičnih dogodkih. Imajo čaščenje časa skozi deževno dobo, sušno obdobje, pomlad … ves čas slavijo čas – čas za setev, čas za žetev … Vse to je del njihovega matematičnega štetja časa.

Luna je pri tem zelo pomembna, ker je zelo povezana s čustvenim in mentalnim življenjem, saj močno vpliva nanj. Zato čas štejejo tudi po luninih menah, po ciklusih vremena, če bi želeli sinhronizirati vse njihove dejavnike štetja, in jih umestiti v naš koledar, bi leto včasih imelo 10, včasih pa 11 mesecev.

Ciklus življenja in časa se obnavlja s svojo lastno energijo, zato lahko ciklus traja včasih nekaj dni manj, včasih nekaj dni več.

Zato ima njihov »lunin koledar« od 23 do 25 dni.

Štetje let

Temelji na ponavljanju ciklusov, saj leta štejejo po festivalih (letnih slavjih). Festivale določajo po naravnem luninem koledarju, sinhroniziranem z določenimi manifestacijami v naravi. Pomembna pri tem je energija lune. In ker se leta štejejo po njej, luna simbolizira manifestacijo, realizacijo. Vse, kar želijo početi v življenju, se šteje z lunami. Luna je energija podpore, ker je duhovna energija, ki razsvetli človeško modrost, naravo, obstoj.

Poleg lune za sinhronizacijo svojih projektov uporabljajo tudi sonce in zvezde. Obstaja sistem razumevanja življenja s pomočjo branja simbolike lune, sonca in zvezd.

Aworawo (tisti, ki bere iz zvezd)

Ko je bil Baba King star od 12 do 14 let, je v neki vasi 30 km od Abeokuta študiral pri nekem človeku, katerega poreklo je bilo neznano. Takrat je imel gospod med 55 in 65 let. Njegovo ime je bilo Aworawo (tisti, ki bere iz zvezd). Ljudje so množično prihajali na posvet z njim. Ves se je natrl s pepelom, le redko je nosil oblačila, skratka bil je že kot pojava zelo zanimiv. Nikoli v življenju se ni vozil z avtomobilom … ni imel geografske ideje o izgledu sveta, ni hodil v šolo, torej nič v njegovih napovedih ni moglo temeljiti na šolskem znanju. Najpomembnejše pri tej izkušnji pa je dejstvo, da se je vse, kar je Baba Kingu prebral iz zvezd, tudi uresničilo. Izvori njegovi modrosti so bili v iniciacijah. Živel je sam, redko je prišel iz hiše, kadar pa je prišel in se ozrl v nebo, je povedal mnogo zanimivih stvari, ki so se vedno uresničile.

V Nigeriji še vedno obstajajo ljudje, ki napovedujejo dogodke s pomočjo branja zvezd, sonca, lune, prsti, vode …

Vse te energije namreč vplivajo na naše življenje, zato jih tudi častimo.

Koraki lune

Vsak mesec tradicionalni Jorube slavijo luno, odvisno od ciklusa, katerega želijo začeti v svojem življenju, ali od tistega, kar želijo doseči. Torej svoji potrebi prilagodijo namen čaščenja in tako lahko častijo »luno ljubezni«, »luno poroke«, »luno spočetja«, »luno posla«, »luno denarja«, »luno zaščite« ... luno vseh vrst realizacije.

Ker verjamejo, da je luna luč življenja, enako kot sonce, ju invocirajo, da bi vplivala na njihovo življenje. Da bodo boljši od drugih. Vse, kar želijo doseči, temelji na korakih lune.

Eno je znanje štetja časa, drugo pa je, kako doseči, da bo ta čas realen čas njihovega življenja. Prednost štetja časa z luno je v uporabi moči lune, vpliva lune, da lažje realiziramo stvari v življenju. Projekte začno takrat, ko luna raste.

Obstaja oriša Ošupa (Ǫșupa), oriša lune, v katero se iniciiramo z namenom, da bomo bolje rokovali z energijo lune za dosego ciljev. Nekateri ljudje so na tem svetu z namenom služiti drugim. In taka iniciacija jim olajša poslanstvo. Postanejo bolj močni komunikatorji z luno. Aworawo je bil specialist branja nebesnih teles za izboljšanje življenja ljudi. Ljudje bi se morali zavedati, da je njihovo življenje tukaj sinhronizirano z nečim nad njimi, kar vpliva na njihovo usodo.

Baba King ima v življenju dve razočaranji, ni se mogel dovolj darežljivo zahvaliti dvema človekoma, ki sta mu v življenju pomagala, in ju nagraditi. Prvi je bil Aworawo, drugi pa je bil neznani gospod, ki mu je bil garant za pridobitev potnega lista, čeprav ga ni poznal. Njegova mati je bila nepismena in ni mogla garantirati, oče pa ni več živel. Za pridobitev potnega lista pa je potreboval podpis polnoletne osebe, saj je bil sam še mladoleten.

 

 

 

Jorubsko leto – primerjava z našimi meseci

Jorubsko leto je lahko daljše ali krajše, vsi meseci pa so povezani z različnimi dogodki v življenju. Navedel bom povezave z meseci zahodnega koledarja, ki naj služi kot osnova za sinhrono delovanje v vsiljenem času.

Januar – je mesec realizacije, transformacije

Februar – je mesec prizadevanj, truda

Marec – je mesec, ko delamo za rezultate, pozitiven čas za proslave, poroko, dobre stvari

April – je mesec za delo, za sajenje, za ustvarjanje baze

Maj – je mesec za darežljivost, čas za biti darežljiv, saj nam darežljivost da novo moč

Junij – je mesec za nove stvari, obnovo

Julij – je mesec za biti bolj previden, ker predstavlja energijo izgube

Avgust – je mesec konstrukcije, sajenja, ustvarjanja priložnosti za življenje, za početi stvari umirjeno

September – je mesec, v katerem so možne nepredvidene, nenadne stvari, presenečenja

Oktober – je mesec hrupa, glasno in turbulentno obdobje, Jorube so tradicionalno v tem mesecu markirale življenje abikujev z bodisi obraznimi markacijami, z ritualom prehoda najstnikov …

November – je mesec previdnosti, čas, ko se je treba odreči tveganju

December – je mesec, ko so se tradicionalno izogibali porokam in niso izvajali nobenih ritualov prehoda

  • (Op.p. spontana sinhronizacija posvečenih ljudi z energijami se vidi v koledarju dogodkov Duhovne skupnosti Oriš - energij narave, saj že od samega začetka marca gostimo Baba Kinga, junija obnavljamo oltarje, oktobra zopet gostimo Baba Kinga. In to že 8 let – pred tem predavanjem … In nikoli ni Baba King določil teh terminov …)

Namen tega predavanja je predvsem razmislek o tem, kako lahko vsak med nami izboljša svoje življenje z vplivom energije nebesnih teles. Luna simbolizira naše tihe trenutke, sonce simbolizira našo akcijo. Luna je obdobje, ko se »inkapsuliramo«, smo zaprti v prostoru, spimo, smo s seboj v sebi. Sonce je razcvet, izpostavljenost.

Baba King vedno izvaja ritual lune, kadar le ima možnost, da se znajde nekje, kjer ni toliko umetne svetlobe. Pomembno je, da ni umetne svetlobe med opazovalcem in luno, naokrog je lahko. Takrat se pogovori z luno, ker z energijo lune doseže, da ideje v njegovem umu svetleje zažarijo, postanejo bolj žive, jasne in ekspresivne v njegovem spominu. Pogovori se z luno, da bo njegov um bolj funkcionalen. Naš um ni stabilen, je pokvarjen, pogovor z luno naredi um stabilnejši, bolj sinhroniziran s sanjami, pričakovanji in akcijo. Z energijo lune bolje upravljamo s svojim Orijem. Vse, kar želimo v življenju, je mogoče, a v to moramo biti prepričani. Z vplivom energije lune dobimo navdih, samoprepričanje in zadovoljstvo storiti vse potrebno. Z energijo lune zmanjšamo negativni vidik vsega, kar želimo storiti. Izvajamo daritve luni, soncu, Olodžoju (bogu dneva) … Ne pozabimo tudi dejstva, da luna vpliva na naše hormone – tako ženske kot moške.

Vsi v sebi skrivamo pozitivne in negativne plati – in na smolo je naša negativnost bolj aktivna, ko je luna polna. Zato uporabljamo prav polno luno za nevtralizacijo naše lastne negativnosti, da naredimo preobrat. Za rešitev težave je vedno najbolje uporabiti energijo, ki težavo povzroča.

 

  • Komentar iz publike: mnogo lažje je najti povezavo štirih dni z našimi štirimi letnimi časi, saj so na podoben način živeli naši predniki (Obatala čas, čas zime, namenjen počitku, razmisleku, kreativnosti, Ogunov čas bi bil čas največjih del na polju …)
  • Drugi komentar: morda lahko gledamo na te štiri dni kot na mikro in makro, lahko so vsa štiri obdobja v enem dnevu, lahko pa v enem letu

Seveda, zanimiv vidik teh opažanj je, da moramo biti pozorni do sebe, do svojega ritma in ciklusa življenja. Vse to je namenjeno sinhronizaciji v življenju. Ne preveč razmišljati, razmišljanje ni akcija.

Če pogledamo drugače: leto tu ima 365 dni, koliko od teh dni ste absolutno funkcionalni? Do dosežene starosti 85 let – koliko let je oseba funkcionalna? Če vzamemo dan - 24 ur, od tega 8 ur spite, ostane 16 ur, 2 uri se pripravljate na dan, ostane 14 ur, v najboljšem možnem primeru od teh 14 ur delate 8 ur, 6 pa jih preživite na kavču, ob televiziji, telefonu, opravljate, kadite, počnete mnooogo stvari. Koliko časa vam ostane za razmišljati o svojem življenju, da planirate, da delate strategijo življenja … morda nekaj minut. Človeški um ne dovoljuje ukvarjanja z eno temo dolgo časa, zato nam to ne gre. Ampak bodimo darežljivi in recimo, da preživimo s seboj aktivno 2 uri dnevno, to je 6 odstotkov časa. Če bi torej živeli 85 let, bi prvih 23 let preživeli v pripravi na samostojnost, ostane nam še 62 let. Od teh 62 let je 6 odstotkov manj kot 4 leta. V 85 letih življenja torej lahko maksimalno 4 leta posvetimo sebi – in to če bi imeli 2 uri na dan .. pa ju nimamo. Res nam manjka časa zase, zato v tej filozofiji tako poudarjamo Ori. In še v tem, svojem času se spopadamo s konkurenco v obliki strahu, morilcev sanj, pomanjkanja resursov, sposobnosti … Zato nekateri v 85 letih ne naredijo nič – res jim zmanjka časa.

Čas teh štirih dni lahko združimo, ni problema, ampak prihodnost imamo le, če živimo sedanjost. Jutri pripada tistim, ki so preživeli današnji dan. Zato je optimizacija časa izziv.

Luna je tudi zdravilna energija za depresivne ljudi. Najboljša je polna luna, da jim takrat umijemo Ori. Polna luna je totalna energija lune, ekspanzivna. Tudi spati zunaj – poleti – v času polne lune, je dobro. Z luno se pogovarjajmo, ko imamo kak konflikt. Polni luni lahko zaupamo in izpovemo svoje težave, po tej izpovedi bodimo v miru, v tišini, sami. Enako, kot se poleti pražite na soncu in komunicirate z njim, si vzemite čas za luno, naj vas osvetljuje, zunaj in v umu. Ne dovolimo, da nas kdo okuži takoj po ritualu s svojimi pogledi na stvar. Uporabljamo jo tudi za reciklažo energije, kadar smo utrujeni. Iniciirana oseba lahko skomunicira težave druge osebe, ki ni prisotna in ne more sodelovati v ritualu. Klient bo kljub temu čutil blagodejni vpliv.

  • Vprašanje: ali bi bilo smotrno načrtovati spočetje otroka ob polni luni in v mesecu avgustu?

Ni potrebno, mnogo bolj pomembno je, kdo bo oče otroku in v kakšnem mentalnem in čustvenem stanju je mati. Reproduciramo to, kar smo. Ne moremo narediti čudeža. Verjame v moč lune in je prepričan, da bi spotencirala moč zarodka, ampak nad vsem tem je spiritualna pripravljenost staršev za življenje v sedanjosti, ko ustvarjata novo bitje prihodnosti. Prva oseba, ki lahko uniči otroka, so starši. Zato je edini in najpomembnejši recept za »dobrega otroka« »dobra mati«. S svojim umom, razumom, vedenjem določamo svojega otroka. Otrok je le sadež z drevesa staršev.

Eno je, kaj študiramo, eno kaj znamo, kaj imamo, eno pa, kaj zares počnemo z vsem tem.

Če boste pozorni na svoje življenje, ritem, boste opazili, da vam gre en dan vse kot po maslu, en dan pa prav nič, čutite, da potrebujete počitek. To so naravni ciklusi, zato poudarjam, njihova uporabna vrednost je v sinhronizaciji in upoštevanju naravnega časa, ne v poznavanju filozofije.

  • Izkušnja: tabu osebe na predavanju je, da mora imeti psa. Pes potrebuje sprehod, ima svoj ritem, ki je osebi seveda vsiljen ritem. Ampak v tem norem tempu vsiljenega časa je ta oseba opazila, da sta ti dve uri na dan, ko »mora« sprehoditi psa, pravzaprav edini čas, ki ga preživi v naravi in s seboj.

Seveda, ugotavljam en paradoks, več časa, ko imamo, manj ga porabimo zase, manj naredimo.

 

Kadar je pred menoj nek projekt zato vedno ravnam tako, kot da bom jutri umrl. Včasih smo še živi, pa smo hkrati mrtvi, ker tudi dobre ideje umrejo znotraj nas. Zato moramo stvari narediti nemudoma. Imamo velik izziv – vsi smo učenci življenja, vsi potrebujemo disciplino, modrost, pogum, akcijo – početi vse, kar učimo druge.

Verjeti je eno, znati je eno, sanjati je eno, vse troje pa nima nič opraviti z realizacijo.

V teoriji smo vsi odlični učenci in v teoriji vse funkcionira perfektno. A nihče ne preživi s teorijo. Treba jo je dati v prakso. To je sicer najtežje, ampak beseda »težko« ne obstaja v slovarju častilca oriš. Težke situacije enačimo s težkim življenjem in ko nam je težko celo živeti, je konec.

  • Vprašanje: ali obstajajo neumne ideje?

Ne, ker bi tako imenovanje ideje imelo opraviti s presojo, obsojanjem. Meni je npr. ideja Facebooka neuporabna, ker ne želim preveč časa presedeti pred računalnikom, drugim pa je genialna. Pomemben je za človeštvo, zato je čudno, da je trajalo stoletja, da je nekdo prišel na to idejo. Biti moramo previdni, ko kaj kritiziramo.

Če nam nekaj ni všeč, če nam ne služi, še ne pomeni, da je neumno in nekoristno.

Vse dragoceno in pomembno v življenju pride iz blata – nafta, diamanti, koruza, premog … življenje je transformacija, zato ni slabih idej. Duhovno gledano je človeški um zelo bogat, je rezervoar bogastva. In nikoli ne vemo, iz katerega uma bo bogastvo prišlo na plan, v katerem pa bo ostalo zakopano. V tradicionalnih skupnosti Afrike morajo v svetu starešin poslušati vse člane, tudi če govorijo čudne stvari. Ampak med kopico neumnosti je lahko ena dragocena informacija, zato poslušajo vse do konca. Imajo to moralno, duhovno obveznost.

Zato si zapomnite, kritizirati je lažje kot delovati.